dvoglasnik (diftong), zveza dveh razl. samoglasnikov z vrednostjo enega fonema; spadata k istemu zlogu; slovenski knjižni jezik dvoglasnikov ne pozna, znan je v nekaterih slovenskih narečjih; npr. mei̯stu za mesto.

Sorodna gesla: enoglasnik | fonem


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek