nevihta, z gromom povezano razelektrenje (blisk) v nevihtnem oblaku (kumulonimbus) ali med njim in zemeljskim površjem. Spremljajo ga kratkotrajni nalivi (večinoma dež, redkeje toča in tornado). V srednji Evropi nastajajo nevihte pogosto vzdolž poletnih hladnih front (frontalna nevihta) in tudi v vlažnih in labilnih zračnih masah (toplotna nevihta), zaradi sončnega obsevanja tal. Ni še povsem pojasnjeno, kaj povzroča naboje v nevihtah; osnovni pogoji so vsekakor močni vzponski tokovi (do 30 m/s) in led (toča ali sneg) v oblaku. Pogostnost neviht pojema v smeri proti poloma: v srednji Evropi je na leto povprečno 15–50 nevihtnih dni, v vlažnih tropih pa 80–100. Bliske oddaljenih neviht, katerih groma ne slišimo, imenujemo bliskavica.