terensko vozilo, motorno vozilo, prirejeno za vožnjo po slabih poteh, brezpotju ali v velike strmine. Navadno ima pogon na vsa štiri kolesa, zaporni diferencial, prestavo z velikim prestavnim razmerjem (terenska prestava), velike (nizkotlačne) pnevmatike z globokim profilom. Uporablja se v poljedelstvu (traktor), gozdarstvu in gradbeništvu (pri zemeljskih delih). Vojaška terenska vozila imajo navadno gosenice (gosenično vozilo) in lahko plavajo na vodi.

Sorodna gesla: diferencial | gosenično vozilo | motorno vozilo | pogon | traktor | unimog


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek