rimsko pravo, pravo rimske države; prvotno je bilo to nezapisano običajno pravo. Prvi obsežnejši zakonik so bili zakoni na dvanajstih ploščah (ok. 450 pr. n. š.); vsebovali so določbe zasebnega, pravdnega, kazenskega in državnega prava. Naprej so pravo razvijali magistrati, predvsem pretorji, ki so objavljali edikte vsako leto vse do Hadrijana. Velik vpliv na razvoj prava so imeli spisi, komentarji in pravna mnenja (responsa) klasičnih pravnikov (Sabin, Gaj, Labeo, Prokul, Papinijan, Paulus idr.). V dobi cesarstva je bila zakonodaja izključno v pristojnosti cesarja. Pravni vir so bile cesarske konstitucije. Cesar Justinijan I. (527–565) je dal zbrati vse takrat veljavno rimsko pravo (corpus iuris). Ponovno je rimsko pravo zaživelo v delu glosatorjev in postglosatorjev.
Dostopnost