hipoteka [grško], zastavna pravica na nepremičninah za zagotovitev poplačila, če obveznost iz pogodbe ob zapadlosti ne bi bila izpolnjena; posebej kot poroštvo pri posojilu. Hipoteka se vpiše v zemljiško knjigo (zemljišča) ali kakšno drugo knjigo v dobro upnika.

Sorodna gesla: hipotekarne banke | hipotekarno posojilo | stvarna pravica | varovalna hipoteka | zastavna pravica | zastavno pismo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek