goriška nadškofija, nadškofija ob italijansko-slovenski meji; 1751/52 jo je na habsburškem delu oglejskega patriarhata ustanovil papež Benedikt XIV.; obsegala je slovensko ozemlje j. od Drave, razen župnij ljubljanske škofije. Prvi nadškof (1752–1774) grof Karel Mihael Attems. 1787 je papež Pij VI. na pritisk cesarja Jožefa II. goriško nadškofijo razpustil in ustanovil novo škofijo v bližnjem Gradišču; 1791 sedež gradiške škofije prenesen v Gorico. 1830 je bila goriška nadškofija obnovljena, goriški nadškof je dobil naslov metropolit Ilirije (Ilirsko kraljestvo); 1931 so fašisti prisilili k odstopu zadnjega slovenskega nadškofa F. B. Sedeja; 1947 je bil za v. ozemlje goriške nadškofije pod jugoslovansko upravo imenovan poseben administrator, 1977 je bilo priključeno novi koprski škofiji. Goriška nadškofija zdaj obsega goriško in tržaško škofijo; Slovenci imajo v obeh posebnega škofijskega vikarja.
Dostopnost