Termania - Veliki splošni leksikon

Islandija (uradno ime Lýðveldiðu Ísland, Republika Islandija), otoška država v s. delu Atlantskega oceana, med Grenlandijo in Skandinavijo.

časovni pas	zahodnoevropski čas (srednjeevropski čas – 1 ura), poletni čas
površina	103.000 km2, S–J 350 km, V–Z 590 km
prebivalstvo	285.000, 3 preb./km2, letna rast 0,5 %, življenjska doba 79 let
glavno mesto	Reykjavík, 112.000 preb., na JZ otoka, ob zalivu Faxaflói
upravna razdelitev	8 regij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1946), Svet Evrope, OECD, EFTA, Nordijski svet, OVSE, NATO, OVSE
uradni jezik	islandski
denarna enota	krona (oznaka ISK)

Naravne razmere
Islandija sodi k Evropi, čeprav geološko ne spada niti k evropski niti k ameriški celini, saj otok leži nad Srednjeatlantskim podmorskim hrbtom. Sestavljen je iz bazaltov, plovca in vulkanskega pepela. Večina površja je planotasta, visoka 400–1000 m; je eno izmed največjih in najdejavnejših vulkanskih območij na Zemlji. Od več kot 140 ognjenikov iz obdobja po ledeni dobi je še vedno občasno aktivnih ok. 30; nekaj jih je tudi še pod debelimi ledenimi pokrovi. Približno desetina površja otoka je pod ledenim oklepom. Največji ledeniki so Vatnajökull (8400 km2) z 2119 m visokim vrhom Hvannadalshnúkur (najvišja točka na otoku), Langjökull (1021 km2), Hofsjökull (995 km2) in Mýrdalsjökull (695 km2). Občasno se zaradi močnih vulkanskih izbruhov deloma topijo ledene kape, zato tedaj hitro naraščajo ledeniške vode; v bližini obal odlagajo obsežne nanose težko prehodnega grušča in peska. Po podmorskem vulkanskem izbruhu v 60. letih je nastal otok Surtsey pred j. obalo Islandije. Ledeniki so na z., s. in v. obali izoblikovali številne fjorde. Večje peščene ravnice s šotišči na J segajo daleč v notranjost otoka. Z vulkanizmom so povezani številni vroči izviri (gejzir) in solfatare (žvepleni izviri). Hladno vlažno podnebje je zaradi vpliva razmeroma toplega severnoatlantskega toka omiljeno. Povprečna poletna temperatura je ok. 11 °C, zimska pa od 0 °C (ob j. in z. obali) do –3 °C (na S). Letna količina padavin je od 800 mm na SV do 2000 mm na J in JZ. Skoraj vedno piha veter, pogosto viharne moči. Rastlinstvo sestavljajo povečini trave in grmičasto rastje, ki poraščajo mahovnato in lišajnato tundro. Na redkih, bolj zavarovanih mestih je tudi nekaj svetlih brezovih in vrbovih gozdičev. Več kot polovica otoka je povsem brez rastlinja.

Prebivalstvo
Prebivalci so skoraj izključno Islandci, potomci Vikingov in Keltov. Velika večina jih prebiva v mestih ob obali, posebej v Reykjavíku z južnima predmestjema Kópavogur in Hafnarfjörður. Notranjost je skoraj neposeljena. Več kot 90 % prebivalcev je pripadnikov evangeličansko-luteranske veroizpovedi. Nekaj je tudi predstavnikov svobodne protestantske Cerkve in katolikov. Razl. vrste šol (mdr. celodnevne šole, državni internati), univerza v Reykjavíiku (ustanovljena 1911), pedagoška in tehnična visoka šola.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1944 je Islandija demokratična parlamentarna republika. Vodi jo na vsake štiri leta neposredno izvoljen predsednik, ta pa izmed članov vladajoče stranke imenuje predsednika vlade. Zakonodajno oblast ima dvodomni parlament (althing) s 63 poslanci. Po proporcionalnem sistemu so voljeni za štiri leta. Althing (od 930) je najstarejši parlament v Evropi. Vlada je odgovorna parlamentu. Sodna oblast je dvostopenjska: spodnja instanca so okrajna sodišča, zgornja pa vrhovno sodišče v Reykjavíku; sedem vrhovnih sodnikov imenuje predsednik države.

Gospodarstvo
V evropskem merilu sodi Islandija med bogate države. V kmetijstvu je v ospredju živinoreja, zlasti ovčereja, poljedelstvo pa zaradi neugodnih naravnih razmer skoraj ni mogoče. Le ok. 23 % površja poraščajo travniki in skopi naravni pašniki. Na redkih poljih pridelujejo krmne rastline, krompir in druge okopavine. Najpomembnejša gospodarska panoga je kljub prizadevanjem za razvoj razl. področij še vedno ribištvo. Približno četrtina aktivnega prebivalstva je neposredno (ribolov in predelava rib) ali posredno (proizvodnja opreme, pakiranje) zaposlena v tej panogi. Ribe in ribji izdelki prinašajo dve tretjini izvoznega zaslužka. Pomembni mineralni surovini sta kremenka in plovec. Geotermalno energijo toplih vrelcev uporabljajo za ogrevanje stanovanj in rastlinjakov, v katerih pridelujejo zelenjavo, južno sadje in cvetje. Na podlagi izrabe hidroenergetskih virov sta nastali tovarni aluminija in ferosilicija. Zaslužek prinašajo tudi proizvodnja cementa, umetnih gnojil in tekstilna industrija (predvsem volnena oblačila). Cestno omrežje je razen izjem praviloma neutrjeno, poteka pa predvsem v jz. delu otoka in na priobalnem območju. Železnice ni. V tovornem prometu je najpomembnejša obalna plovba. Pomemben je tudi notranji letalski promet. Mednarodno letališče je v Keflavíku, jz. od Reykjavíka. Pomembna gospodarska panoga postaja turizem.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	8,0 mlr. USD, 27.960 USD na prebivalca
delež po panogah (1999, ocena)	kmetijstvo 15 %, industrija 21 %, storitvene dejavnosti 64 %
uvoz (2000)	2,2 mlr. USD
izvoz (2000)	2 mlr. USD
zadolženost v tujini (1999)	2,6 mlr. USD

Zgodovina
Otok so od ok. 870 naseljevali Vikingi iz Norveške in Kelti z Britanskega otočja. Vrhunec naseljevanja je bil ok. 1100, ko je na Islandiji živelo ok. 75.000 preb. Že 930 ustanovljen althing, prvi demokratičen parlament v Evropi. Zaradi tesnih gospodarskih stikov z Norveško sta se državi 1262 politično združili. Pokristjanjenje je bilo v 11. st., 1550 začetek reformacijskega gibanja. 1380–1918 je bila Islandija pod dansko oblastjo, 1918–44 samostojna, v personalni uniji z Dansko, 17.6.1944 razglašena republika Islandija, njen prvi predsednik je bil S. Björnsson. Na začetku 70. let je Islandija razširila svoje ozemeljske vode na 1950, konec 1975 pa na 200 morskih milj. Zaradi pretiranega ribolova se je namreč število rib začelo zmanjševati, Islandija pa je želela ohraniti ribje bogastvo. To je občasno povzročalo precejšnje napetosti z drugimi državami, predvsem z Veliko Britanijo. Te težave so odpravili s posebnimi sporazumi. 1985, med predsednikovanjem V. Finnbogadóttir, je althing razglasil Islandijo za »območje jedrske varnosti«. 1993 je islandski parlament ratificiral sporazum iz 2.5.1992 med ES in EFTO o oblikovanju evropskega gospodarskega prostora. Od 1995 je na oblasti koalicija Neodvisne stranke in Stranke napredka. Predsednik vlade je (od 1991) predsednik Neodvisne stranke Davið Oddsson. Na predsedniških volitvah junija 1996 je zmagal O. R. Grimsson. Neodvisna stranka je zmagala tudi na volitvah 1999 in 2003, Oddson je ostal premier. Grimssona je parlament za predsednika potrdil 2000.

Umetnost: islandska književnost.

Sorodna gesla: althing | Björnsson, Sven | Danski preliv | Finnbogadóttir, Vigdís | gejzir | Grimsson, Olafur Ragnar | islandska književnost | islandski jezik | nordijske države | Reykjavík | Surtsey | Vatnajökull

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek