preboj, 1. fizika:pojav, pri katerem v sicer neprevodni snovi (npr. zraku) steče kratkotrajen in močan tok. Nastane, ko jakost električnega polja preseže prebojno poljsko jakost (odvisna je od snovi). Pri preboju v plinih nastane iskra. Izkorišča se v vžigalnikih za gorljive pline (npr. pri kuhinjskih štedilnikih), avtomobilskih vžigalnih svečkah, v naravi pa nastane pri streli.
Sorodna gesla: prebojna poljska jakost | strela | vžigalna svečka2. elektrotehnika:hitro in močno povečanje toka v polprevodniškem elementu, ki je posledica prevelike temperature ali napetosti; preboj ta polprevodniški element lahko poškoduje ali uniči. Kontrolirani preboj se v Zenerjevih diodah uporablja za stabilizacijo napetosti.
Dostopnost