Ladislav (madžarsko László), ogrska kralja:
1. Ladislav I. Sveti (1077–95), iz rodu Arpadovičev (Árpád), sin Béle I., *ok. 1040 na Poljskem, †29.7.1095 Nitra; poročen s hčerko bavarskega vojvode Welfa IV.; uspešen proti zvezi med njegovim bratrancem in Kumani in Uzi; podpiral reformistično papeštvo proti Henriku IV.; 1091 združil notranje hrvaške dežele in Ogrsko.

Sorodna gesla: Árpád | Henrik IV. | Kumani | Zvonimir
2. Ladislav Posthumus [latinsko, ‘posmrtnik’ oz. ‘rojen po očetovi smrti’], ogrski (1440–57) in češki (1453–57) kralj, *22.2.1440 Komorn, †23.11.1457 Praga; sin Habsburžana Alberta II. in Sigismundove hčerke Elizabete, pretendent na očetovo (avstrijsko) in luksemburško dediščino (Ogrska in Češka); najprej pod skrbništvom strica, kralja Friderika III., ki pa se ni zavzel za uveljavitev Ladislavove pravice do dediščine. Že 1440 kronan za ogrskega kralja, s trinajstimi leti (1453), ko je J. Hunyadi odstopil kot vladarjev namestnik, začel formalno samostojno opravljati vladarske posle, vendar pa se ni mogel uveljaviti nasproti Hunyadijevim sinovom; na Češkem, kjer so ga za kralja priznali 1453, ga je še naprej zastopal državni namestnik J. Poděbrad.

Sorodna gesla: Albert II. | avstrijska zgodovina | Friderik III. | Habsburžani | Hunyadi, János | Poděbrad, Jurij | Sigismund Luksemburški


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek