asebija [grško], pomanjkljivo čaščenje bogov, brezbožnost. Prvotno grško pravo je kaznovalo kot bogoskrunstvo samo rop, skrunitev templja ipd.; 432 pr. n. š. v Atenah sprejet zakon, naravnan tudi proti neupoštevanju tradicionalne državne religije v filozofiji. Znani so procesi proti Anaksagori, Aspaziji, Protagori, Sokratu. Kot brezbožnost ovrednoteno nespoštovanje rimskih državnih kultov je bilo glavni razlog za preganjanje kristjanov 2.–4. st.

Sorodna gesla: Anaksagora | Aspazija | Protagora | Sokrat


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek