arzen (latinsko arsenicum), simbol As, kemijski element, vrstno število 33, atomska masa 74,92, sublimira pri temperaturi 613 °C, gostota 5,72 g/cm3; pojavlja se v razl. oblikah (modifikacije, alotropija), predvsem kot stabilna, krhka snov s kovinskim leskom (sivi arzen), pa tudi v obliki neobstojnih, nekovinskih, rumenih kristalov. V naravi je največkrat v obliki sulfida (arzenov kršec, FeSAs, in realgar – rdeča arzenova svetlica, As4S4, idr.), ali v obliki oksida (arzenolit – arzenov cvet, As2O3), včasih je samoroden, kot mikroelement je sestavina zemeljske skorje, rastlin, živali in človeka. V spojinah je tri- in petvalenten in ga kot snov za povečevanje trdote dodajajo (0,3–1 %) svincu. Njegova najpomembnejša spojina je arzenik oz. arzenov(III) oksid (As2O3; glavni proizvajalec je Švedska). Že 0,1 g tega brezbarvnega prahu lahko učinkuje smrtno; pri počasnem povečevanju majhnih odmerkov se utegne pojaviti posebna oblika navajenosti (uživalci arzenika). Arzenik se je nekdaj uporabljal kot zdravilo, za zobne vložke, kot strup za miši in muhe, za konzerviranje kož, nagačenih ptičev, krzna. Uporablja se za pripravo vrste arzenovih spojin (bojni strupi, Salvarsan®, kakodili). Prisotnost arzena v vzorcu dokažemo z Marshovim poskusom.
Dostopnost