Indijska podcelina (Prednja Indija), skupni izraz za osrednji del j. Azije z državami Indija, Pakistan, Nepal, Butan, Bangladeš in Šrilanka. Deli se v tri velike pokrajinske enote: na S je j. del gorovja Himalaja, v sredini so obsežna nižavja ob rekah Ind, Ganges in Bramaputra, na J pa je Dekanska planota (omejena z ozkimi priobalnimi ravnicami). Podnebje odločilno oblikuje jz. monsun, saj prinaša poleti obilne padavine in zelo vlažen zrak. V tem obdobju se gladine rek zelo dvignejo, reke prestopajo bregove, zato se občasno še pojavlja lakota. Pozimi pihajo hladnejši vetrovi s S, pomlad pa je vroča in suha. Najbolj namočena območja so j. pobočja himalajskega predgorja v Asamu (Cherrapunji) in z. pobočja Zahodnih Gatov. V skupni delti Gangesa in Bramaputre (Bangladeš) so v obdobju vlažnega monsuna stalen, skoraj vsakoleten pojav katastrofalne poplave. Od podnebnih razmer je odvisno tudi naravno rastje. Ob vlažnih obalah uspevajo mangrove, vlažna območja so poraščena z bambusom in trstičjem ter vednozelenimi tropskimi gozdovi, na bolj sušnih območjih pa listnati bodljikavi gozdovi prek savan in step prehajajo v polpuščave in prave puščave (Thar). Velike, gosto poseljene ravnine so večinoma kultivirane, spremenjene v obdelovalne površine, ki jih umetno namakajo, predvsem v z. in sz. delu. Tam pridelujejo predvsem pšenico, bombaž in ječmen. Najpomembnejši pridelki v sv. delu so sladkorni trst, riž, juta, čaj in laneno seme. Na Dekanski planoti sta najpomembnejši kulturi pšenica in bombaž, ob obalah pa je pomembno predvsem pridelovanje riža. Živinoreja je pomembnejša na bolj sušnih območjih. Industrija se šele razvija, največ pa je je v Bengaliji (tekstilna industrija z juto), na S Indije (težka industrija), v indijski državi Maharaštra (tekstilna industrija z bombažem) in v velikih mestih (Kalkuta, Kānpur, Bangalore, Karači). Glavnino cestnega in železniškega omrežja so zgradili že v obdobju britanskega kolonializma. Prebivalstvo je po narodnosti izjemno pestro; sestavljajo ga številna ljudstva in plemena z zelo razl. jeziki, verami in socialnimi ustroji. Najpomembnejši jezikovni skupini sta indoevropska in dravidska (indoevropski jezik, indijski jeziki). Verska raznolikost je bila odločilna tudi pri določanju meja med na novo nastalimi državami po koncu kolonialističnega obdobja. Bangladeš in Pakistan sta predvsem muslimanska, Indija pa hinduistična. Kristjani, budisti, džainisti, parsi in sikhi so le verske manjšine. Na odmaknjenih goratih območjih še vedno živijo tudi pripadniki animistične veroizpovedi. Socialni ustroj temelji na religiozni pripadnosti in na hierarhiji hinduističnega sistema kast. Najpomembnejši sporazumevalni jezik je angleščina.
Dostopnost