berlinski kongres, na avstrijsko podbudo sklican shod vodilnih državnikov Nemčije, Avstro-Ogrske, Francije, Velike Britanije, Italije, Rusije in Turčije; od 13.6. do 13.7.1878 v Berlinu pod predsedstvom O. Bismarcka kot »poštenega posrednika«. Berlinski kongres naj bi razjasnil nejasne razmere glede posesti na Balkanu po rusko-turški vojni 1877/78 (San Stefano). Na berlinskem kongresu se je Rusija odpovedala protektoratu nad veliko Bolgarijo, zato pa je dobila Besarabijo do delte Donave ter Kais, Ardahan in Batumi v Kavkazu; Bolgarija je bila pod turško oblastjo omejena na območje med Donavo in balkanskim gorovjem. Vzhodno Rumelijo in Makedonijo je spet dobila Turčija. Črna gora, Srbija in Romunija z Dobrudžo (kot odškodnino, ker je odstopila Besarabijo Rusiji) so postale neodvisne. Grčiji sta pripadla Epir in Tesalija, Avstro-Ogrski pravica do zasedbe Bosne in Hercegovine. Ker se je Rusija po berlinskem kongresu čutila oškodovano, se je oddaljila od zveze treh cesarjev, Nemčija in Avstro-Ogrska pa sta se tesneje povezali (dvozveza).

Sorodna gesla: Abdul Hamid II. | Aksakov, Ivan Sergejevič | Aleksander II. Nikolajevič | Andrássy, Gyula starejši | avstrijska zgodovina | Bismarck, Otto | Bolgarija | Bosna | Disraeli, Benjamin | Dobrudža | dvozveza | Gorčakov, Aleksander Mihajlovič | grška zgodovina | nemška zgodovina | Njegoš, Nikola I. Petrović | Obrenović, Milan | Romunija | San Stefano | sanstefanski mir | Srbija | srbsko-turška vojna | zveza treh cesarjev


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek