1. klin, telo v obliki trikotne prizme, s katerim razdvajajo, cepijo, sekajo ali koljejo obdelovance, npr. les, kamen, lapor. Sprednja stran je ostra, da se lažje vriva v snov, zadnja pa ravna, da po njej lahko udarjajo. Vsakemu premiku v vzdolžni smeri (zabijanje) ustreza le relativno majhen porast debeline: pri majhnih vzdolžnih silah delujejo pravokotno na poševni ploskvi velike prečne sile, ki razmikajo snov. Primer udarnega klina je sekira.
Sorodna gesla: sekač | sekira2. klin, zagozda.3. klin, prečna palica na lestvi.4. klin, v steno zabit predmet za obešanje.5. klin, alpinistični klin, zabije se v skalo za pomoč pri plezanju; npr. ledni klin, skalni klin.
Dostopnost