ločevanje s šobo, postopek za ločevanje izotopov, posebej za obogatitev naravnega urana (povečanje koncentracije izotopa U 235). Temelji na centrifugalni sili, ki težje izotope potiska bolj proti zunanjemu obodu ukrivljene ploskve kakor lažje. Uran kemijsko spojijo v plinasti uranov heksafluorid UF6, ki ga skupaj z lahkim nosilnim plinom (npr. vodik ali helij) pod visokim tlakom izpihujejo skozi posebno oblikovano šobo. Plin teče po krožnem kanalu, ki ga končuje ločilna plošča. Težja frakcija z U 238 teče po zunanji strani kanala, lažja z U 235 pa po notranji strani. Ob ostrem robu ločilne plošče se njun tok razdeli. Za obogatitev naravnega urana iz koncentracije 0,7 % U 235 na 3 %–4 % U 235, ki jo potrebujejo jedrski reaktorji, je potrebnih pribl. 450 zaporednih ločevalnih stopenj. Energijska poraba tega postopka je zdaj pribl. 1,3-krat večja kakor pri termodifuziji, naložba za postavitev sistema pa je znatno manjša. Postopek so razvili v Nemčiji.
Dostopnost