Gradec (Graz [grác]), drugo največje mesto v Avstriji, glavno mesto zvezne dežele Štajerska, 230.000 preb. Leži ob izstopu Mure iz robnega alpskega sveta na Mursko ravnino. Nekdaj pomembna utrdba, danes kulturno središče jv. Avstrije. Južno od Schloßberga na levem bregu Mure stari del s številnimi stavbami iz gotike, renesanse in baroka: stolnica (1438–62), deželni dvorec (1557–65), deželna orožarna (1645), zgodnjegotska cerkev (1275–93). Sedež škofije, številni uradi, univerza (od 1585), tehnična fakulteta, likovna in glasbena akademija; opera, gledališče, arhivi, knjižnice, muzeji. Raznovrstna industrija: strojna, industrija motornih vozil (Steyr-Daimler-Puch AG), kovinskih izdelkov, električnih naprav, papirna, usnjarska, tekstilna, lesna, steklarska industrija; pivovarne. Ok. 1500 Slovencev, večinoma iz avstrijske Koroške, živi v Gradcu na obeh straneh Mure.
Zgodovina: prva izpričana omemba mesta 1128; 1164 trg; v 15. st. in 1564–1749 prestolnica Notranje Avstrije; tako se je od 16. st. imenovala skupina dežel, nastala z združitvijo Štajerske, Koroške in Kranjske po delitvi habsburških dežel 1379, po priključitvi Trsta in Goriške je vanjo sodilo skoraj vse takrat s Slovenci poseljeno ozemlje. Od protireformacije je z univerzo v Gradcu povezan pomemben del slovenske kulturne zgodovine; od začetka 19. st. na njej delujejo znani slovenisti, na nekaterih fakultetah pa so poučevali tudi v slovenskem jeziku; od začetka 19. st. so v mestu različna slovenska društva (veliko študentskih), posebej 1848 tudi politično pomembna; 1861–1918 v štajerskem deželnem zboru v Gradcu skupaj 46 slovenskih poslancev. Od 1938 so nacisti tam pripravljali napad na Slovenijo, 1941–45 pa upravljali okupirano slovensko Spodnjo Štajersko. Od decembra 1988 v Gradcu deluje kulturno društvo Člen 7. Zavzema se za pravice slovenske manjšine na Štajerskem.
Dostopnost