laminiranje, prekrivanje oz. prepajanje upogljivih vlaknastih tkanin (npr. steklena vlakna, ogljikova vlakna) ali papirja s snovmi, ki se strdijo (npr. naravne in umetne smole, lak, kit, celofan). Tako nastanejo trdne plošče poljubnih oblik. Npr. papirne pole, utrjene s plastjo celofana ali umetnih snovi, se uporabljajo za embalažo ali knjižne ovitke. Z ročnim laminiranjem lahko izdelajo velike, zahtevno oblikovane predmete. Polst ali tkanino iz steklenih vlaken v plasteh vstavijo v formo, ki je premazana s sredstvom proti prijemanju. Z brizgalno pištolo ali čopičem nanesejo tekočo smolo za vlivanje (poliester, epoksidne smole ali druge duroplaste), ki ji tik pred tem primešajo trdilec ali pospeševalec. Smola zapolni prostor med formo in vlakni. Tako izdelan laminat je na strani forme gladek, na notranji strani pa hrapav. Lahko ga obdelujejo z brusilko, žago, rezkarjem, na njegovo površino pa lepijo razl. dodatke. Postopek se uporablja za maloserijsko proizvodnjo; npr. čolne, ladijske trupe, jadralna letala, deske za jadranje, kopalniške kadi, zabojnike za odpadno steklo, ohišja za manjše stavbe (npr. kiosk).
Dostopnost