Hoffmann [hófman], Ernst Theodor Amadeus (Wilhelm), nemški pisatelj, *24.1.1776 Kaliningrad, †25.6.1822 Berlin; vsestransko nadarjen (slikar, kapelnik, skladatelj, dramatik); 1807, ko je Prusija izgubila večino poljskega ozemlja, moral zapustiti državno službo; 1808 glasbeni direktor v Bambergu, nato v Leipzigu in Dresdnu; 1816 se je v Berlinu vrnil v juristično službo. Po glasbenoteoretičnih in kritičnih spisih izdal prve pripovedi v Fantazijskih zgodbah v Callotevi maniri (Phantasiestücke in Callots Manier, 1814/15). Njegove novele in umetne pravljice obravnavajo predvsem glasbena in umetniška vprašanja ter povezujejo fantastiko in prvine srhljivega z grotesko. Roman Hudičevi napoji (Die Elixiere des Teufels, 1815/16; sl. 1967), Nočne zgodbe (Nachtstücke, 1817; sl. 1996) in Serapionovi bratje (Serapionsbrüder, 1819–21; sl. 1996) so z zaklinjanjem temnih plati narave v književnost vnesli novo demonično-romantično umetnost pripovedovanja. V Življenjskih nazorih mačka Murra (Lebensansichten des Katers Murr, 1820–22; sl. 1972) ironično nasprotje med filistrstvom v podobi mačka in avtobiografsko zasnovanim kapelnikom Kreislerjem (zgled za KreislerianoR. Schumanna). Skladal tudi romantične opere (Undina, 1916) – V slovenščini še izbor Pripovedke (1996).
Dostopnost