tarot [francosko, taró], igra s kartami, ki so jo v Evropo zanesli Saraceni, prek Italije (tarok) pa se je razširila tudi v Nemčijo in Francijo; kot sredstvo za spoznavanje samega sebe in vedeževalski pripomoček so jo najprej uporabljali Romi, od začetka 20. st. pa predvsem ezoterični krogi. Tarot sestavlja 78 kart; razdeljene so na 56 malih in 22 velikih arkan (skrivnosti). Po legendi tarot izvira iz starega Egipta. Najstarejše ohranjene karte tarota izvirajo iz 14. st.

Sorodna gesla: tarok


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek