hamiti, pripadniki jezikovne skupine, ki jih govorijo ljudstva v severni in severovzhodni Afriki (hamitsko-semitski jeziki); v to skupino spadajo jeziki Berberov (zahodni hamiti) in Kušitov (vzhodni hamiti). Močne hamitske vplive je deloma čutiti tudi j. od Čadskega jezera (čadski hamiti). Pojem so pozneje uporabljali tudi kot rasistično in kulturno kategorijo. Označuje fizično zelo razl. tipe ljudstev, ki se danes prištevajo k evropidom, negridom in etiopskemu tipu. Etnološko spadajo v (vzhodno)-hamitsko kulturo; vse z določeno obliko pastirskega nomadstva povezujejo sociokulturne prvine, ki so najbolj izrazite pri Galih. Nekdaj so domnevali, naj bi nosilci te kulture s potovanji prinesli v j. in v. dele Afrike nomadsko živinorejo (Himi), danes te teorije več ne priznavajo. Zaradi večpomenskosti in pogoste nepravilne rabe se pojmu v znanstveni literaturi večidel izogibajo.

Sorodna gesla: Afrika | afro-azijski jeziki | Berberi | Bišarini | Etiopija | etiopski tip | evropidi | Gali | Ham | hamitsko-semitski jeziki | Himi | Kambi | Kikujci | Kuš | Kušiti | negridi | semiti


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek