• Išči po:
Ukrajina (uradno ime Ukraïna), država v v. Evropi, na S meji na Belorusijo, na SV in V na Rusijo, na J na Črno morje, na JZ na Romunijo in Moldavijo, na Z na Madžarsko, Slovaško in Poljsko.

časovni pas vzhodnoevropski čas (srednjeevropski čas + 1 ura)
površina 603.700 km2, S–J 900 km, V–Z 1300 km
prebivalstvo 49,2 mln., 81 preb./km2, letna rast –0,7 %, življenjska doba 67 let
glavno mesto Kijev, 2,6 mln. preb., na S države, ob Dnepru
upravna razdelitev 24 območij, območje glavnega mesta in območje mesta Sevastopol ter avtonomna republika Krim
članstvo v organizacijah OZN (od 1991; od 1945 kot Ukrajinska SSR ustanovna članica), SND, Svet Evrope, OVSE
uradni jezik ukrajinski; zlasti v vzhodnem delu razširjena tudi ruščina
denarna enota grivna (oznaka UAG)


Naravne razmere
Ukrajina zavzema pretežno jz. del Vzhodnoevropskega nižavja, tj. obsežno nižino in s puhlico prekrito gričevje (večinoma nižje kot 500 m nad morjem). Karpati na skrajnem Z (sredogorje z najvišjimi vrhovi do 2000 m) imajo zaradi ledenodobnih krnic celo alpski videz. Druga gorska veriga je na polotoku Krim (do 1545 m nad morjem). Karpati in Krimsko hribovje so nastali ob alpidskem gubanju. Na Z je med Dnestrom in Južnim Bugom Podolsko višavje (do 417 m nad morjem), na V do Dnepra Pridneprsko višavje (do 323 m nad morjem), na JV Doneško hribovje (do 367 m nad morjem), ki jo obdaja Donec, na SV pa obrobje Srednjeruskega višavja. Obsežna nižavja se razprostirajo na SZ (močvirno Polesje ob Pripjatu), v notranjosti ob Dnepru in na J med j. robom hribovja in črnomorsko obalo do ustja Donave na skrajnem JZ. Obalo razčlenjujejo številni limani. Polotok Krim je s celino povezan z zemeljsko ožino Perekop.
Podnebje je večinoma zmerno celinsko. Vpliv Črnega morja je omejen na obalo, samo za j. del Krima je značilno subtropsko sredozemsko podnebje. Od Z proti V se letno temperaturno nihanje zaradi izrazitejšega celinskega podnebja veča, hkrati pa je vse manj padavin. Povprečna letna temperatura v Kijevu (179 m nad morjem) in Harkovu (152 m nad morjem) je 7 °C. Povprečne januarske in julijske temperature so v Kijevu –5,9 °C in 19,3 °C, v bolj vzhodno ležečem Harkovu pa –7,1 °C in 21,1 °C. Na Krimu je podnebje milejše, v Simferopol'u (205 m nad morjem) je povprečna letna temperatura 10,1 °C, povprečna temperatura v najbolj mrzlem mesecu, v januarju, je –0,4 °C. Povprečna letna količina padavin je v Kijevu 610 mm, v Harkovu 520 mm, v Simferopol'u 320 mm. Največ padavin dobijo Karpati (1200–1600 mm), največ jih pade poleti, na J pa je zaradi močnega izhlapevanja tudi v tem letnem času možna suša.
Območja na S pokriva mešani gozd (jelša, hrast, bor in smreka), proti J prehaja v gozdno stepo (hrast, bukev, gaber in lipa, tudi rododendron, bezeg, krhlika in brin). Travne stepe, porasle z zelmi, prehajajo na J in JV v stepski pas. Prvotno rastlinstvo je le redko, saj večino površin gozdne stepe in stepe zaradi kakovostnih tal izkoriščajo za intenzivno poljedelstvo. Razmah kmetijstva je zelo omejil tudi favno. Najbolj ogrožene živalske vrste zdaj varujejo v narodnih parkih. V gozdovih živijo los, divji prašič, srna, lisica in zajec, v Karpatih tudi volk in rjavi medved, ris, vidra in črni dihur. Značilne živalske vrste stepskega pasu so stepski dihur, fazan, prepelica, škrjanček in stepski gad.

Prebivalstvo
Ukrajina je za Rusijo najgosteje naseljena država naslednica nekdanje ZSSR. Najpomembnejši skupini so Ukrajinci (78 %) in Rusi (17 %), poleg njih še Belorusi, Judje, krimski Tatari, Moldavci, Poljaki in Bolgari. Mnogi Rusi so se v Ukrajino naselili v obdobju ZSSR, zlasti na polotoku Krim, kjer oblikujejo dve tretjini vsega prebivalstva, in v v. industrijskih središčih. Poljaki živijo predvsem na z. območjih, ki so pred drugo svetovno vojno nekaj časa pripadala Poljski. Na Krimu živijo kot manjšina krimski Tatari, ki so se po drugi svetovni vojni vrnili iz izgnanstva. 68 % prebivalcev živi v mestih, odseljevanje v mesta je veliko zlasti med Doncem in Dneprom. Glavno mesto Kijev je (po Moskvi in Sankt Peterburgu) tretje največje mesto v SND.
Po jedrski katastrofi v Černobilu 1986 so na prizadetih območjih skokovito narasle bolezni, ki so posledice sevanja. Zaradi inflacije so se po 1992 življenjske razmere velikih skupin prebivalcev poslabšale.
Ukrajinski jezik spada v skupino vzhodnoslovanskih jezikov. Večina Ukrajincev je pripadnikov pravoslavne Cerkve (68 %); ta je razcepljena v več skupin. Dobro razvit izobraževalni sistem temelji na sovjetskem šolskem sistemu, od začetka 90. let pa so ustanovili številne zasebne in cerkvene šole. V šolah ukrajinščina vse bolj spodriva ruščino. 10 % prebivalcev ima visokošolsko izobrazbo. Delež nepismenih je zelo majhen (0,3 %).

Državna ureditev
Že julija 1991, torej še pred razglasitvijo neodvisnosti 24.8.1991, je bil uveden predsedniški sistem (nova ustava v veljavi od 28.6.1996, spremenjena 2000). Vodja države je predsednik, izvoljen na neposrednih volitvah za pet let; kot vodja izvršne oblasti in vrhovni poveljnik oboroženih sil ima številna pooblastila. Podrejen mu je ministrski svet z ministrskim predsednikom na čelu, ki odgovarja parlamentu. Zakonodajna oblast je ukrajinski vrhovni svet, njegovih 450 poslancev izvolijo neposredno za štiri leta. Vrhovni pravosodni organ je vrhovno sodišče v Kijevu. Po osamosvojitvi je Ukrajina uvedla tudi ustavno sodišče.

Gospodarstvo
Ukrajina je bila po Rusiji – zaradi svoje dobre surovinske baze, razvite industrije in kmetijstva na rodovitnih prsteh – druga najpomembnejša republika nekdanje ZSSR. Prestrukturiranje, začeli so ga na začetku 90. let, je težavno, proizvodnja od 1992 nazaduje, problem sta še visoka inflacija in velika odvisnost od uvoza nafte in zemeljskega plina. Privatizacije so se resno lotili šele po 1994. Ekološke razmere so deloma že katastrofalne. Zaradi jedrske nesreče v Černobilu je 10 % zemljišč močno radioaktivno obremenjenih. Vzhodna industrijska območja so med najbolj onesnaženimi v Evropi.
Ugodno podnebje in rodovitna črnica omogočata pridelovanje razl. kulturnih rastlin. Po Rusiji je Ukrajina druga največja agrarna proizvajalka v SND. Najpomembnejši pridelki so pšenica, koruza, krompir, sladkorna pesa, sončnice in (na Krimu) sadje, zelenjava in tobak. Kmetijska proizvodnja je od 1991 zaradi ekološke škode precej nazadovala, zato mora Ukrajina žito za svoje potrebe uvažati. V živinoreji prevladujejo govedo, prašiči in perutnina. V Črnem in Azovskem morju lovijo ribe.
Nahajališča najpomembnejših rudnih bogastev so na J in na V države: črni premog v Doneškem bazenu, rjavi premog pri Kryvyim Rihu in na Krimu, manganova ruda (za jeklove zlitine) pri Nikopol'u. Premog, nekdaj pomembno izvozno blago, zdaj večinoma porabijo doma. Načrpana zemeljski plin in nafta pokrivata samo majhen del potreb, zato pospešujejo odpiranje novih nahajališč.
Energetske potrebe so zelo velike, četrtino jih pokriva šest jedrskih elektrarn, poleg njih obratujejo številne hidroelektrarne in termoelektrarne. Razmere na področju energetike so kritične, saj potrebnega uvoza nafte ne zmorejo v celoti financirati, proizvodnja v jedrskih elektrarnah pa je po černobilski katastrofi nazadovala. Kljub splošnemu nazadovanju proizvodnje po 1994 je dobro razvita industrija še vedno temelj ukrajinskega gospodarstva. Velika industrijska središča so Doneški bazen (težka industrija), Dnepropetrovsk in Kryvyi Rih (jeklarstvo in proizvodnja vozil), Kijev (različna industrija, mdr. kemijska, strojna, lesna, oblačilna), pristaniško mesto Odesa (strojna industrija in ladjedelništvo), Harkov (letalska industrija in gradbeni materiali). Na z. območjih je industrije manj. Prej je bila zelo pomembna tudi oboroževalna industrija z več kot 2000 podjetji in ok. 3 mln. zaposlenimi; ob preusmeritvi v civilno proizvodnjo so zaprli številna delovna mesta.
Zaradi pomanjkanja deviz poteka zunanja trgovina pretežno na podlagi menjave. Izvažajo surovine, izdelke težke industrije, živila in kemijske proizvode; uvažajo nafto, zemeljski plin in proizvode lahke industrije. Glavne trgovinske partnerice so države SND (predvsem Rusija), poleg njih (pri izvozu) Kitajska, Švica, Avstrija in (pri uvozu) Nemčija in Češka.
Prometna infrastruktura je dobro razvita: 170.000 km cest, 23.000 km železniških prog, 4500 km plovnih rek (pomembna sta Dneper in Donec). Najpomembnejši črnomorski pristanišči sta Odesa in Sevastopol. Mednarodni letalski promet poteka predvsem prek letališča v Kijevu. Zelo obetavno področje je turizem; zanimivi za turiste so polotok Krim, zdravilišča v Karpatih ter Kijev in Odesa.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 38,4 mlr. USD, 780 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena) kmetijstvo 13 %, industrija 40 %, storitvene dejavnosti 47 %
uvoz (2001, ocena) 17,1 mlr. USD
izvoz (2001, ocena) 17,3 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001) 11,8 mlr. USD


Zgodovina
Ukrajino so od 8. st. pr. n. š. naseljevali Skiti, črnomorsko obalo pa grški kolonisti. Po 3. st. pr. n. š. so območje med Donom in Dneprom zasedli iranski Sarmati, med preseljevanjem ljudstev so jih izrinili Huni in Goti. Od 5. st. so se naseljevala vzhodnoslovanska plemena in v 9. st. ustanovila kijevsko državo. Kot Kijevska Rusija je doživela razcvet med vladavino velikega kneza Vladimirja I. (978–1015). Po njegovi smrti je razpadla na več med seboj sprtih kneževin. Zaradi mongolskih vdorov je Kijev po 1237 izgubil pomen. Od 14. st. so večji del Ukrajine osvojili Poljaki in Litovci. Z lublinsko zvezo (1569) so zasedena ukrajinska območja prišla pod neposredno poljsko oblast. Uporni ukrajinski kozaki so 1648 pod vodstvom Bogdana Hmelnickega ustanovili kratkotrajno avtonomno atamansko državo. Po poljsko-ruski vojni (1654–67) je morala Poljska prepustiti ukrajinska območja v. od Dnepra Rusiji. Po delitvah Poljske (1772, 1793 in 1795) je Rusija dobila še druge poljske dele Ukrajine in v prvi polovici 19. st. jih je dosledno rusificirala. Galicija je pripadla Avstriji.
Po ruski februarski revoluciji 1917 je novi ukrajinski parlament razglasil avtonomnost Ukrajine, 22.1.1918 pa neodvisnost. Boljševike so na pohodu proti Kijevu zadržale nemške, avstrijske in madžarske vojaške enote, ki naj bi podprle ukrajinska prizadevanja za neodvisnost. Po njihovem umiku so boljševiki zasedli Kijev in 14.1.1919 ustanovili Ukrajinsko SSR; 1922 je postala federalna enota ZSSR. Po drugi svetovni vojni so Ukrajino razširili s poljskimi, češkoslovaškimi in romunskimi ozemlji. 1954 so ji priključili še Krim, ki je prej pripadal Ruski SFSR.
Proces perestrojke je tudi v Ukrajinski SSR sprožil nacionalno gibanje, ki se je zavzemalo za osamosvojitev. Julija 1990 je Ukrajina razglasila samostojnost in 24.8.1991 neodvisnost. Za predsednika so izvolili L. M. Kravčuka. Ta je bil tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev Skupnosti neodvisnih držav (ustanovljena 21.12.1991), ki se ji je Ukrajina pridružila. Že od vsega začetka so odnose z Rusko federacijo zaostrovali nerešeni problemi, kot so jedrsko orožje na ukrajinskem območju, poveljstvo nad črnomorskim ladjevjem in ruske zahteve do Krima. Vojaška vprašanja so do 1995 večidel rešili. 1994 je na predsedniških volitvah, ki so potekale v senci neugodnih gospodarskih gibanj in zaostrovanja krimske krize, zmagal dotedanji ministrski predsednik L. D. Kučma; ob podpori močne ruske manjšine se zavzema za politično in gospodarsko zbližanje z Rusijo. Spor z Rusijo o delitvi črnomorskega vojaškega ladjevja je bil rešen 1995, Ukrajina je dobila četrtino ladij. 1997 sporazum z Rusijo, ki pristanišče Sevastopol še 20 let lahko uporablja za vojaške potrebe; takrat tudi konec teženj krimskih Rusov po odcepitvi Krima. Kučma je bil ponovno izvoljen novembra 1999 in naslednje leto so z ustavnim referendumom povečali pooblastila predsednika države. Aprila 2001 je Kučma odstavil reformam naklonjenega predsednika vlade Viktorja Juščenka. To je sprožilo proteste opozicije, ki je Kučmi očitala avtoritarnost, zastoj pri reformah in zgolj formalno zavzemanje za vstop Ukrajine v EU in NATO. Na parlamentarnih volitvah marca 2002 so večino spet dobili privrženci Kučme. Januarja 2003 je Ukrajina z Rusijo podpisala sporazum o ureditvi mejnih problemov, sporna ostaja razmejitev na Azovskem morju.

Kultura
Najpomembnejši spomenik kijevske arhitekture je stolnica sv. Zofije (ok. 1040) z izjemno barvitimi mozaiki iz 11. st. Enako bizantinsko ikonografijo kažejo freske v stolni cerkvi Spremenjenja na gori (11. st.). Monumentalni ukrajinski barok je v 17. st. zaznamoval tudi starejše sakralne stavbe, npr. prenovo stolnice sv. Zofije.

Umetnost: ukrajinska književnost.

Sorodna gesla: hetman | Hmelnicki, Bogdan | Kijev | Kravčuk, Leonid Makarovič | Krim | Kučma, Leonid Danilovič | liman | Moldavija | ukrajinska književnost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek