1. Šalamun, Tomaž, slovenski pesnik, *4.7.1941 Zagreb; svobodni književnik; član avantgardne skupine OHO, v zbornikih Eva, Katalog in Pericarežeracirep gojil konceptualno umetnost; po objavi izzivalne zbirke Poker (1966), kjer parodično in igrivo razdira slovenske pesniške mite, večkrat gost pisateljskih delavnic v ZDA in Mehiki ter svetovnih festivalov poezije. V poezijo vnaša razl. govorice, sloge in jezike, sodobne tokove in postopke (dadizem, nadrealizem, lingvizem, ready made), meša anekdotično vsakdanjost z ezoteričnimi, magičnimi in umetniškimi izkušnjami, vselej odprto, kritično do nacionalnih in civilizacijskih omejitev in v dialogu s svetovnimi modernisti. Pogosto prevajan; 1999 Prešernova nagrada.
Zbirke: Poker (1966), Romanje za Maruško (1971), Bela Itaka (1972), Amerika (1972), Imre (1975), Druidi (1975), Turbine (1975), Praznik (1976), Metoda angela (1978), Maske (1980), Balada za Metko Kraševec (1981), Analogija svetlobe (1982), Glas (1983), Soy realidad (1985), Mera časa (1987), Živa rana, živi sok (1988), Otrok in jelen (1990), Ambra (1995), Knjiga za mojega brata (1997), Črni labod (1997), Morje (1999), Gozd in kelihi (2000), Table (2002), Od tam (2003), Z Arhilohom po Kikladih (2004).
Sorodna gesla: OHO | slovenska književnost2. Šalamun, Andraž, slovenski slikar, brat T. Šalamuna, *30.7.1947 Ljubljana; 1966–71 član skupine OHO; ustvarjalni koncept; v 70. letih predstavnik akcijskega slikarstva; v 80. letih t. i. nova podoba.
Dostopnost