sintetizator (angleško synthesizer), elektronski instrument oz. del instrumenta za proizvajanje električno izmeničnih napetosti (posebej visokih frekvenc) razl. frekvenc iz osnovne frekvence. Sintetizatorji imajo pretežno s kremenovim kristalom stabiliziran visokofrekvenčni oscilator, ki mu sledijo številne frekvenčne delilne stopnje. Z mešanjem razl. delnih frekvenc z osnovno frekvenco nastanejo razne mešane frekvence, ki po izbiri vodijo k izhodu. Možne so frekvenčne stopnje, manjše od 1 Hz, po skoraj poljubno širokem frekvenčnem območju. Sprva so bili sintetizatorji namenjeni za proizvajanje tonske frekvence v elektronskih glasbenih instrumentih (elektrofoni, Moogov sintetizator), zdaj pa jih vse bolj uporabljajo v visokofrekvenčni tehniki kot oscilatorje s spremenljivo frekvenco v visokovrednih sprejmniških in oddajniških vezjih. Prednosti pred oscilatorji, ki jih je mogoče stalno uglaševati, sta skrajna natančnost frekvence (do ± 10–8) in natančno stopnjevanje frekvenc.
Dostopnost