populari [latinsko, ‘ljudski možje’], v pozni rimski republiki (2. in 1. st. pr. n. š.) politiki, ki so izvajali politiko proti senatu; pri tem so se opirali na ljudsko skupščino (komiciji). Izraz populari je pri političnih nasprotnikih dobil negativen pomen (»demagogi, zdraharji« namesto »ljudstvu naklonjeni«); podobno velja tudi za drugo stran. Večina politikov je pripadala popularom le v začetku kariere; izjema Cezar: z njegovo samovlado je nasprotna, optimatska stran izgubila vpliv.
Dostopnost