zevgiti [grško], v antičnih Atenah svobodni kmetje in meščani, ki so se kot težko oboroženi pešaki (hopliti) bojevali v falangi. Po Solonu tretji od štirih (po premoženju razdeljenih) stanov meščanstva; v 5. st. kot posestniki, trgovci in obrtniki sestavljali polovico do dveh tretjin atenskega meščanstva.