Termania - Veliki splošni leksikon

Gvatemala ([indijansko, ‘kraj s kupi lesa’], uradno ime República de Guatemala, Republika Gvatemala), država v sz. delu Srednje Amerike, med Karibskim morjem in Tihim oceanom.

časovni pas	srednjeevropski čas – 7 ur
površina	108.889 km2, S–J 450 km, V–Z 430 km
prebivalstvo	11,1 mln., 102 preb./km2, letna rast 2,9 %, življenjska doba 65 let
glavno mesto	Ciudad de Guatemala, 942.000 preb., 1500 m nad morjem, v široki dolini na osrednjem višavju, 75 km od tihooceanske obale
upravna razdelitev	22 departmajev; vodijo jih guvernerji, ki jih imenuje predsednik republike
članstvo v organizacijah	OZN (od 1945), OAS, ODECA, MCCA, SELA
uradni jezik	španski; poslovni jezik tudi angleščina, kot pogovorni jezik še različna indijanska narečja
denarna enota	kecal (oznaka GTQ)

Naravne razmere
Osrednji del Gvatemale so Kordiljere, ki se tam razdelijo v dva gorska niza. Severni niz doseže v višavju Altos Cuchumatanes (na Z) skoraj 3800 m. Za j. gorovje (Sierra Madre) je značilen niz več kot 30 delujočih ognjenikov, mdr. Volcán Tajamulco, ki je s 4211 m najvišji vrh Srednje Amerike. Na tem območju so tudi pogosti potresi. Proti J se gorovje večinoma strmo spušča proti ravnini ob Tihem oceanu, ki je ponekod široka do 60 km. Na SV sega Gvatemala z naplavno ravnino ob ustju Ría Motagua do Honduraškega zaliva. Nižavje Petén na S pripada apnenčastemu ravniku polotoka Jukatan. Gvatemala ima tropsko podnebje s precejšnjimi razlikami med višavjem in nižinami. Povprečna letna temperatura je v nižavjih ok. 26 °C, v hladnejšem pasu (nad 1800 m nad morjem) samo še 10–15 °C. Največ dežja pade v nižavju ob Karibskem morju (prek vsega leta) in na gorskih pobočjih (na leto povprečno 3500 mm). Na osrednjem višavju in na tihooceanski obali je večmesečno sušno obdobje in 1000–2000 mm padavin. Tretjino površine pokrivajo gozdovi: na S tropski deževni gozd, v nižavju ob Tihem oceanu na Z vlažni in na V sušni gozd; na višjih območjih je tropski gorski gozd, ki še višje preide v hrastove, borove in mešane gozdove; v zavetrnih legah osrednjega gorskega sveta je savana.

Prebivalstvo
Polovica prebivalcev je čistokrvnih Indijancev, večinoma potomci Majev (Kičejci idr.), 40 % je mešancev med Španci in Indijanci (mestici, tam jih imenujejo ladini), drugo so črnci in mulati (potomci priseljenih plantažnih delavcev na karibski obali); belci so maloštevilna zgornja družbena plast. Glavno naselitveno območje indijanskih prebivalcev in najgosteje poseljen del je rodovitno osrednje višavje. Več kot 95 % Gvatemalčanov pripada katoliški veri, ki je pri Indijancih pomešana s tradicionalnimi običaji. Šolstvo je nezadostno razvito; kljub obveznemu osnovnemu šolanju je delež nepismenih, zlasti med Indijanci, še zelo velik (ok. 45 %). Vseh pet univerz je v glavnem mestu.

Državna ureditev
Po ustavi iz 1986 (spremenjena 1994) je Gvatemala predsedniška republika. Predsednik republike je istočasno tudi predsednik vlade; volijo ga za štiri leta na neposrednih volitvah. Zakonodajno oblast ima kongres (enodomni parlament), ki ga sestavlja 80 poslancev, izvoljenih za štiri leta. Vojska ima vseskozi veliko moč. Pravosodje je urejeno po španskem zgledu. Splošna vojaška obveznost.

Gospodarstvo
Gospodarski temelji na kmetijskem sektorju, ki prispeva dve tretjini izvoza. Nekaj modernih veleposestev s plantažnim gospodarstvom je v izrazitem nasprotju z množico majhnih samooskrbnih kmetij. Že večkrat začeta agrarna reforma ni mogla bistveno spremeniti skrajno nepravičnih lastniških odnosov. Daleč najpomembnejši izvozni pridelek je kava, ki jo pridelujejo predvsem v višinah 600–1500 m nad morjem; za izvoz pridelujejo še banane, bombaž, sladkor, kardamon in chicle (sok drevesa zapotil, surovina za ameriško industrijo žvečilnega gumija). Za lastno prehrano pridelujejo koruzo, fižol, krompir, pšenico in povrtnine. V živinoreji je do neke mere pomembna govedoreja. Les pridobivajo predvsem v gozdovih na S in ob karibski obali; izvažajo številne vrste lesa, vendar mahagoni že spada med ogrožene vrste. Ribištvo je slabo razvito. Gvatemala ima med vsemi srednjeameriškimi državami največje rudno bogastvo (svinec, cink, nikelj, krom, baker, železo, zlato, srebro), vendar nahajališč še skorajda ne izkoriščajo. V bližini mehiške meje na S načrpajo manjše količine nafte. Industrija je vse pomembnejša predvsem v glavnem mestu in v pristaniščih, posebej živilska, tobačna in tekstilna industrija. Pomembna je tudi indijanska umetna obrt (tkanine idr.). Prometno omrežje je dobro razvito samo v j. delu dežele. Prek višavja poteka ‘Carretera Interamericana’ (panameriška cesta), vzporedno z njo pa poteka ob tihooceanski obali še obalna cesta (‘Carretera Costera’). Pristanišči Puerto Barrios (Karibsko morje) in San José (Tihi ocean) sta povezani s cesto in železnico. V bližini glavnega mesta leži mednarodno letališče La Aurora. Majevska mesta privlačijo številne turiste, vendar pa razvoj ovirajo notranjepolitični spopadi.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	19,5 mlr. USD, 1760 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 23 %, industrija 20 %, storitvene dejavnosti 57 %
uvoz (2001)	4,9 mlr. USD
izvoz (2001)	2,9 mlr. USD
zadolženost v tujini (2001, ocena)	4,5 mlr. USD

Zgodovina
Ozemlje nekdanjih Majev so 1524 osvojili Španci in ga priključili generalnemu kapitanatu Gvatemale, ki je obsegal celotno Srednjo Ameriko. 1821 se je Gvatemala ločila od španskega kolonialnega imperija; 1823–39 del Združenih provinc Srednje Amerike, potem neodvisna. Zaradi nasprotij med liberalci in konservativci so se nato vrstili diktatorski režimi. V začetku 20. st. se je okrepil vpliv velikih gospodarskih družb iz ZDA in s tem tudi politični vpliv ZDA, ki so se opirale predvsem na desničarsko usmerjeno vojsko kot dejanskega nosilca oblasti v državi. Od 60. let se levičarske gverilske skupine borijo proti politični prevladi vojske. Po sprejetju nove ustave (1985) so sicer izvedli demokratične volitve, vendar civilni vladi, ki je bila na oblasti od 1986, ni uspelo niti končati državljanske vojne niti omejiti kršenja človekovih pravic. 1996 je postal predsednik A. E. Arzú Irigoyen in že konec leta podpisal sporazum z levičarskimi uporniki nacionalnega revolucionarnega gibanja. Tako se je v državi končala vojna. Novembra 1999 je na volitvah zmagal Alfonzo Portillo, decembra 2003 pa nekdanji župan glavnega mesta, Oscar Berger Perdomo.

Sorodna gesla: Arzu Irigoyen, Alvaro Enrique | ceiba | Ciudad de Guatemala | Jukatan | Maji | panameriška cesta | Salvador

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek