Mongolija, velika pokrajina v srednji Aziji, obsega kotlino puščave Gobi, na V Veliki Hingan, na SZ Mongolski Altaj in več kot 4000 m visoko gorovje Hangaj, na J sega v Mongolijo s. del velikega kolena Rumene reke. Politično je razdeljena na Notranjo Mongolijo (kitajska avtonomna pokrajina) in samostojno državo Mongolijo (prej Zunanja Mongolija).

Zgodovina: dolga stoletja so se oblastniki v Mongoliji menjavali (v 7./8. st. kitajska oblast), dokler ni Džingiskan 1206 ustanovil združene mongolske države. 1280 je mongolski vladar Kublajkan zavzel Kitajsko, ki ji je vladala dinastija Sung, in postavil dinastijo Jian; po njenem zlomu (1368) je država razpadla v manjše države. V 17. st. je Mongolija pripadla Kitajski. 1911 je Zunanja Mongolija postala samostojna; 26.11.1924 je bila ustanovljena Ljudska republika Mongolija, 1946 sta jo priznali Kitajska in ZSSR. Notranja Mongolija je 1947 postala kitajska avtonomna pokrajina.

Sorodna gesla: Altaj | Azerbajdžan | Džingiskan | Gobi | Hangaj | Hingan | Jian | Mongolija | Notranja Mongolija | Rumena reka | Sung


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek