čitalnik izkaznic, naprava za avtomatsko identifikacijo in legitimacijo oseb, ki upravičencem omogoča dostop do določenih storitev (npr. uporabo naprav za elektronsko obdelavo podatkov), vstop na varnostna območja, uporabo bančnih avtomatov ali brezgotovinsko plačevanje blaga (magnetna kartica). Izkaznica ima format evročekovne kartice (54 × 85 mm) in ima potrebne podatke največkrat na magnetnem traku. Lastnosti magnetnega traku, kot so njegova dolžina na karti, gostota zapisa in postopek zapisa, so normirane. Gostota zapisa je pribl. 8 bitov/mm, celotna količina informacij pribl. 100 bajtov (bajt). Za večjo varnost pred zlorabo lahko kartica vsebuje tudi fotografijo in podpis upravičenca, njena veljavnost pa je lahko omejena. Pri bančnih avtomatih se dodatno zahteva vnos tajne številke. Obstajata dve vrsti čitalnih naprav. Pri prvi se kartica vstavi v režo in avtomatično vodi mimo čitalne glave. Pri tem je mogoče zadržati neveljavne in ponarejene kartice. Pri normalni uporabi se po prenosu podatkov kartica samodejno vrne. Pri ročnih čitalnikih izkaznic kartico ročno potegnemo skozi režo. Pri tem je dovoljeno hitrostno območje 10–100 cm/s.