spiritus [latinsko], 1. splošno:dih, sapa, duh; spiritus rector, vodilni duh, vodilna sila.2. jezikoslovje:v stari grščini krepki (spiritus asper) ali šibki pridih (spiritus lenis) pred samoglasniškim začetkom besede. Spiritus asper so izgovarjali kot h, spiritus lenis pa je bil neslišen. Znaka ⊂ za spiritus asper in ⊂ za spiritus lenis pišemo nad samoglasnikom, pri velikih začetnicah pa pred njim.
Dostopnost