aksiom [grško, ‘zahteva’], temeljna izjava v logiki in matematiki, ki je ni mogoče dokazati ali pa je ni treba, ker je razvidna sama po sebi. Sistem aksiomov mora izpolnjevati tele zahteve: 1. neprotislovnost, tj. različni aksiomi takšnega sistema ne smejo biti v nasprotju drug z drugim, 2. neodvisnost, tj. aksiomi ne morejo biti izpeljani drug iz drugega, 3. popolnost, tj. vsak izrek ustrezne teorije je mogoče izpeljati iz teh aksiomov (teorija množic, logika). Najbolj znani so aksiomi v aritmetiki in geometriji, kot npr. Evklidov aksiom o vzporednicah.

Sorodna gesla: aksiomatika | aksiom o vzporednicah | aritmetika | dedukcija | dokaz | evidenca | formalizem | formalni jezik | geometrija | grška matematika in naravoslovje | konsistenca | logika | matematika | Peano, Giuseppe | temeljne raziskave | teorija množic | znanost


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek