aplikativna psihologija [latinsko-grško], praktična psihologija, skupna označitev za različna področja uporabe psiholoških spoznanj in postopkov v družbenem in kulturnem življenju (v nasprotju s teoretično občo psihologijo); število nalog aplikativne psihologije se nenehno veča, vedno pa gre za usklajevanje osebnosti in človekovega storilnostnega vedenja z določenimi zahtevami okolja in obratno, za oblikovanje razmer v okolju, ki bi ustrezale psihosomatski in psihosocialni strukturi človeka; zato je v okviru aplikativne psihologije zelo pomembna diagnostika ustreznosti in ustvarjanje psihološko primernih pogojev. Posebno pomembna področja so psihologija dela in psihologija delovnega okolja, poklicno svetovanje, vzgojno svetovanje, šolska psihologija, psihologija prometa, gospodarska psihologija (psihologija reklame, tržna raziskava), sodna psihologija, vojaška psihologija, klinična psihologija (psihodiagnostika, psihoterapija).

Sorodna gesla: Claparède, Édouard | industrijska psihologija | klinična psihologija | Münsterberg, Hugo | obča psihologija | poklicno svetovanje | psihodiagnostika | psihologija | psihologija dela | psihologija delovnega okolja | psihologija kriminala | psihologija prometa | psihologija reklame | psihoterapija | sodna psihologija | šolska psihologija | tržna raziskava | vzgojno svetovanje


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek