afekt [latinsko], omejen, ponavadi nenaden in kratkotrajen, intenziven čustven izbruh, npr. jeza, nenadno veselje ali žalost, strah; povezan z zelo izraženimi telesnimi znaki (npr. znojenje, razbijanje srca, rdečica, jok), ki so hkrati znaki afekta. Ponavadi obsega tudi vedenjske vzgibe (pripravljenost za beg, napad idr.), ki so filogenetsko določeni. Subjektivno zaznavni znaki afekta so intenzivno doživljanje, zožitev zavesti in zmanjšanje kontrole volje, ki lahko v določenih pogojih povzročijo dejanja v afektu. Moč afekta določimo glede na izraženost telesnih znakov: srčne frekvence, mišične napetosti, frekvence dihanja, električna prevodnosti kože (poligraf laži).

Sorodna gesla: afektivna labilnost | afektivnost | čustvo | konflikt | nauk o afektih | poligraf | psevdologija | psihologija


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek