koncil [latinsko], sinoda, v krščanstvu zbor škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov; posvetovali naj bi se in odločali o cerkvenih, posebej še o verskih in cerkvenopravnih zadevah. Prvi koncil je bil apostolski zbor v Jeruzalemu; v 2. st. krajevni koncil. Najprej so bili razsodišča, ki so usklajevala nauk in vladanje (samostojno) posameznih škofov. Odloki koncila so veljali kot navdih Svetega Duha; zato ni bilo glasovanja, ampak le soglasna odločitev. Sprejeti jo je moral vsakdo, ki ni hotel biti kot krivoverec izključen iz celotne Cerkve. Od 4. st. so bili pokrajinski koncili že dobro urejeni (dva na leto). Koncili, ki so jih po Konstantinu I. Velikem cesarji sklicevali za vse rimsko cesarstvo, so se imenovali vesoljni koncili ali ekumenski koncili. Pogosto so bili prizorišče živahnih teoloških in političnih bojev za prevlado ter so se mnogokrat končali s kompromisom. V prvotni Cerkvi so sedem koncilov povzdignili v vesoljne ali ekumenske koncile:

koncil leto sklepi
1. prvi nicejski koncil 325 Oblikovanje nauka o Kristusovi enakosti z Očetom po bistvu (homuzija).
2. prvi carigrajski koncil 381 Prvotno le delni krajevni koncil: božanstvo Sv. Duha.
3. efeški koncil 431 Marija božja mati (nestorijanci).
4. halkedonski koncil 451 nauk o dveh naravah (monofiziti).
5. drugi carigrajski koncil 553 Spor o treh poglavjih (nadaljnji kristološki spori).
6. tretji carigrajski (prvi trulanski) koncil 680/681 monoteleti; Quinisextum (drugi trulanski) (692); dopolnitev drugega in tretjega carigrajskega koncila.
7. drugi nicejski koncil 787 ikonolatrija, ikonoklazem.

S tem pravoslavna (bizantinska) Cerkev končuje dobo ekumenskih koncilov in odtlej pozna le koncile ene ali več avtokefalnih Cerkva. Katoliška Cerkev pa nadaljuje štetje vesoljnih koncilov do danes:

koncil leto sklepi
8. četrti carigrajski koncil 869/870 Fotijev razkol (Fotij).
9. prvi lateranski koncil 1123 investiturni boj.
10. drugi lateranski koncil 1139 Razkol, Arnold iz Brescie.
11. tretji lateranski koncil 1179 Volitve papeža, reformski odloki, valdežani.
12. četrti lateranski koncil 1215 Reforma, križarska vojna, transsubstanciacija, katari.
13. prvi lyonski koncil 1245 Izobčenje cesarja Friderika II.
14. drugi lyonski koncil 1274 Poskus združenja s pravoslavno Cerkvijo, Sveta dežela, konklave.
15. dunajski koncil 1311/12 templjarji, Sveta dežela.
16. konstanški koncil 1414–18 Reforma, J. Hus.
17. baselski koncil 1431–45 Reforma, poskus združenja z bizantinsko Cerkvijo.
18. peti lateranski koncil 1512–17 Reforme.
19. tridentinski koncil 1545–63 Utrditev katoliške vere proti reformaciji.
20. prvi vatikanski koncil 1869/70 Papežev primat in nezmotljivost.
21. drugi vatikanski koncil 1962–65 Prenova Cerkve za njeno delovanje v današnjem času, »aggiornamento« (vatikanski koncil), širjenje pravic škofov oz. deželnih Cerkva.


Sorodna gesla: adopcianizem | apostolski zbor | arijanci | cerkvena ureditev | Ciril Aleksandrijski | dioteletizem | Efez | ekumenski koncil | Gasparri, Pietro | halkedonska veroizpoved | ikonolatrija | katoliška Cerkev | konciliarizem | konsenz | Konstantin I. Veliki | konventikel | krščanstvo | leipziška disputacija | nauk o dveh naravah | nicejska veroizpoved | Nikaja | placet | pravoslavna Cerkev | Rim | rimska zgodovina | Sveti Duh | škof | temeljna skupnost | Teodozij I. Veliki | transsubstanciacija | vatikanski koncil | veroizpovedni spisi | Vienne


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek