1. Krim, vrh v Sloveniji, j. od Ljubljane, na s. robu visokih dinarskih planot, med Ljubljanskim barjem in Rakitno ter dolino Borovniščice in vintgarsko izoblikovano dolino Iške, 1107 m; na vrhu televizijski pretvornik, planinska koča.
Sorodna gesla: Krimsko hribovje | Ljubljansko barje2. Krim, ukrajinsko-rusko Krym [krím], Krimski polotok, polotok v Ukrajini, ob Črnem morju, ki je z ozkim pasom povezan s celino, 27.000 km2, 2,0 mln. preb. (62 % Rusov, 23 % Ukrajincev, 8 % krimskih Tatarov), glavno mesto Simferopol'. V srednjem in severnem delu je nižina s slanimi jezeri, ki v podnebnem in pedološkem pogledu pomeni nadaljevanje južnoukrajinske stepe; na J se vzpenja 1545 m visoko Krimsko hribovje (Jaila), ki varuje ozek obalni pas s sredozemskim podnebjem pred celinskimi vplivi s S; številna zdravilišča (Jalta). Na stepskem območju na deloma namakanih tleh pridelovanje pšenice, koruze in sončnic, živinoreja, v višjih legah ovčereja, v dolinah in na j. pobočjih vinogradništvo, sadjarstvo in pridelovanje tobaka; ob Kerškem polotoku pomemben ribolov; rudno bogastvo: železova ruda, nafta, zemeljski plin pri Kerču, rjavi premog, sol, marmor; najpomembnejše pristanišče Sevastopol.
Zgodovina: najprej so ga poseljevali Skiti, od 6. st. pr. n. š. Grki, v 2. st. n. š. je prišel pod Rimljane, 395 je ostal pod bizantinsko oblastjo; med preseljevanjem ljudstev so ga zasedli Goti in Huni, v 13. st. Tatari, 1475 Turki; 1783 je prišel pod Rusijo, 1854/55 prizorišče krimske vojne, 1918–21 državljanske vojne; med drugo svetovno vojno (1942–44) v nemških rokah. 1945 so razpustili avtonomno republiko Krim (izselitev krimskih Tatarov) in ga priključili kot Krimsko oblast k Ruski SSR, 1954 k Ukrajinski SSR. Po razpadu ZSSR so se na Krimu začele močne separatistične težnje po priključitvi k Rusiji, saj je večina prebivalcev Rusov. To je izzvalo hude napetosti, dokler ni bila maja 1993 razglašena avtonomna republika Krim v okviru Ukrajine. Novembra 1995 je parlament (95 članov) izdal novo ustavo, razmere pa so se umirile 1997.