Jurij, knezi:
1. Jurij Bradati, saški vojvoda (1500–39) iz rodbine Wettincev, *27.8.1471 Meißen, †17.4.1539 Dresden; dedič albertinskih dežel; poskušal doseči notranjo obnovitev katoliške Cerkve, odločen nasprotnik M. Luthra in reformacije; skupaj s Filipom I. Velikodušnim je 1525 zadušil kmečki upor v Turingiji in na Saškem; Dresden imenoval za prestolnico.

Sorodna gesla: Filip I. Velikodušni | Luther, Martin | reformacija
2. Jurij Viljem, brandenburški volilni knez (1619–40), *3.11.1595 Berlin, †1.12.1640 Kaliningrad; neodločna politika med tridesetletno vojno; 1631–35 se je boril na švedski strani.
3. Jurij I., kot Jurij Ludvik hannovrski volilni knez (1698–1727), britanski kralj (1714–27), *7.6.1660 Hannover, †22.6.1727 Osnabrück; kot pravnuk Jakoba I. poklican na prestol po izumrtju angleške (oz. škotske) veje Stuartov s kraljico Ano Stuart. Zaradi pomanjkljivega znanja angleškega jezika in majhnega zanimanja za notranjo politiko ni bil zelo priljubljen, se je pa zato utrdil položaj vlade.

Sorodna gesla: Ana Stuart | angleška zgodovina | Cumberland, Viljem Avgust | Ernest Avgust | Hannover | Jakob I. | Jurij II. | Stuarti | Walpole, sir Robert | Zofija Doroteja
4. Jurij II., kot Jurij Avgust hannovrski volilni knez, britanski kralj (1727–60), sin Jurija I., *10.11.1683 Herrenhausen, †25.10.1760 London; 1734 ustanovil univerzo v Göttingenu; v avstrijski nasledstveni vojni z zmago nad Francozi pri Dettingenu (1743) dosegel odločilni preobrat; v sedemletni vojni na strani Prusije. Za kolonialno politiko svojega zadnjega ministrskega predsednika W. Pitta starejšega je pokazal malo razumevanja.

Sorodna gesla: avstrijska nasledstvena vojna | Jurij I. | Pitt, William starejši | sedemletna vojna | šlezijske vojne
5. Jurij III., britanski kralj (1760–1820), hkrati volilni knez, od 1814 hannovrski kralj, vnuk Jurija II., *4.6.1738 London, †29.1.1820 Windsor; v nasprotju z obema svojima predhodnikoma postal popoln Britanec; v prvih letih svojega vladanja ponovno okrepil položaj monarhije. S svojo trmo ter centralističnimi in absolutističnimi težnjami zakrivil ameriško vojno za neodvisnost (1775–83); izid te vojne je pomenil konec njegovega osebnega vladanja in dokončno zagotovil politično premoč parlamenta in kabineta nad krono. Od 1810 duševno bolan.

Sorodna gesla: angleška zgodovina | Reynolds, sir Joshua | torijci | Viktorija
6. Jurij IV., britanski kralj (1820–30), hkrati hannovrski kralj, sin Jurija III., *12.8.1762 London, †26.6.1830 Windsor; 1811–20 kot regent zastopal svojega duševno bolnega očeta; nasprotnik liberalnih prizadevanj, zanemarjal vladne posle; s svojim poskusom, da bi se ločil od svoje soproge, zbudil pozornost javnosti (1821).

Sorodna gesla: angleška zgodovina | Brummell, George Bryan | regency
7. Jurij V., hannovrski kralj (1851–66), sin kralja Ernesta Avgusta, *27.5.1819 Berlin, †12.6.1878 Pariz; vladal konservativno (razveljavitev ustave iz 1848); v avstrijsko-pruski vojni 1866 se je na strani Avstrije boril proti Prusiji; po priključitvi svoje dežele Prusiji je živel v izgnanstvu v Avstriji, pozneje v Franciji. 1867 je Jurij V., ki se formalno nikoli ni odpovedal oblasti, ustanovil legijo Welfov, da bi ponovno pridobil svojo deželo, ki je postala pruska provinca.

Sorodna gesla: avstrijsko-pruska vojna | Ernest Avgust | Hannover | welfski skladi
8. Jurij II., saško-meniningenski vojvoda (1866–1914), *2.4.1826 Meiningen, †25.6.1914 Bad Wildungen; ko je Prusija prisilila njegovega očeta, da je odstopil (1866), je Saško-Meiningen oblikoval v zgledno liberalno državo; kot »gledališčni vojvoda« v meiningenskem dvornem gledališču z zgodovinsko verodostojnostjo uprizarjal klasična dela; znana tudi njegova meiningenska dvorna kapela.

Sorodna gesla: Meiningovci
9. Jurij I., grški kralj (1863–1913), drugi sin danskega kralja Kristijana IX., *24.12.1845 København, †18.3.1913 Solun (umorjen); po posredovanju Velike Britanije izvoljen za kralja Grčije; naslonitev na Rusijo. Pod Jurijem I. razširitev Grčije; 1864 pridobitev Jonskih otokov, 1881 Tesalije, 1913 Krete, Epira in j. Makedonije.

Sorodna gesla: grška zgodovina | Kristijan IX.
10. Jurij V., britanski kralj (1910–36), drugi sin kralja Edvarda VII., *3.6.1865 London, †20.1.1936 Sandringham; s svojo odličnostjo in politično modrostjo prispeval k utrditvi ustavne monarhije v Veliki Britaniji; 1917 privzel ime Windsor.

Sorodna gesla: Edvard VII.
11. Jurij II., grški kralj (1922–24, 1935–47), vnuk Jurija I., *19.7.1890 dvorec Tatoi pri Atenah, †1.4.1947 Atene; po uporu častnikov je bil po razglasitvi republike (1924) prisiljen zapustiti deželo, 1935 poklican nazaj; 1936 omogočil vojaško diktaturo generala Metaxasa, 1941 pred nemškimi četami pobegnil v Veliko Britanijo, 1946 vrnitev.

Sorodna gesla: grška zgodovina | Metaxas, Joanis | Pavel I. | svetovna vojna
12. Jurij VI., britanski kralj (1936–52), drugi sin Jurija V., *14.12.1895 Sandringham, †6.2.1952 prav tam; prestol zasedel po odstopu svojega brata Edvarda VIII.; 1948 se je odpovedal naslovu »cesarja Indije«.

Sorodna gesla: angleška zgodovina | Edvard VIII. | Elizabeta II. | Margaret Rose


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek