Kranjska (nemško Krain, latinsko Carniola, slovenjeno Karniola), zgodovinska dežela v Sloveniji. Ime ima dva izvora: po antičnem ljudstvu Karni in po slovenskem izrazu krajina za deželo. Kot prehodna dežela med s. Italijo in Podonavjem razgibana zgodovina: del rimske province Panonije, od ok. 500 ozemlje pod Ostrogoti in Langobardi, konec 6. st. priselitev Slovanov; v 8. st. na ozemlju zgornjega Posavja pod oblastjo Obrov nastala »dežela Slovanov« Karniola. Konec 8. st. je imela kneza Vojnomirja (Wonomyrus Sclavus). V frankovski državi verjetno še obdržala slovanskega kneza do upora 820 in upravne ureditve 828, takrat je na njenem ozemlju nastala »grofija ob Savi«; 907–55 prehodno območje madžarskih vdorov v Italijo, v Svetem rimskem cesarstvu (od 10. st.) mejna grofija Kranjska, južni del (Dolenjska) pa del Savinjske krajine; v 12. st. združeni; od začetka 13. st. se je j. meja premaknila na Kolpo in Gorjance; zaradi šibke oblasti deželnega kneza (sedež v Kranju) se je od 13. st. Posavinje začelo počasi ločevati od Kranjske; po 1250 se je s prevlado koroških Spanheimov nad oglejskimi patriarhi središče dežele premaknilo v Ljubljano; 1269–76 je bila Kranjska pod oblastjo češkega kralja Otokarja II. Pšemisla, nato v rokah Habsburžanov; 1279–1335 v zastavi goriško-tirolskih grofov; ti so morali 1311 habsburški Štajerski prepustiti Savinjsko dolino; po izumrtju goriško-tirolskih grofov 1335 so Kranjsko ponovno prevzeli Habsburžani in Kranjska se je začela širiti proti morju; 1342–71 od oglejskega patriarhata dobila Postojno, Lož in Vipavo ter z dediščino po istrski veji goriških grofov 1374 še pazinsko grofijo v Istri ter grofijo v Marki in Metliki (del Dolenjske z Belo krajino). 1364 je bila Kranjska povzdignjena v vojvodino, po 1466 pridobila Reko, Kastav, Senožeče in Devin, 1469 skoraj za stoletje tudi Trst. Z naselitvijo Uskokov v Žumberku in Marindolu se je po 1530 začelo ločevanje tega ozemlja od Kranjske, končalo se je v 18. st. z vključitvijo v Vojno krajino; 1574 je izgubila Reko in ok. 1650 čabarsko območje ter s francoskimi (1811) in avstrijskimi (1814/15) upravnimi reformami še pokrajino ob Tržaškem zalivu (h Goriški) in Pazinsko knežijo (k Istri); 1783 pridobila Idrijo; 1809–13 del Ilirskih provinc; 1849–1918 je Kranjska kot avstrijska kronska dežela obsegala Gorenjsko, Dolenjsko in Notranjsko; 1918/19 večji del jugoslovanski, od 1947 (pariška mirovna pogodba) v celoti pripadla Jugoslaviji.
Dostopnost