Porurje (Ruhrgebiet [rúrgebit], Ruhrrevier [rúrrevir], Ruhrkohlenbezirk [rúrkolənbecirk]), središče rensko-vestfalskega industrijskega območja, najpomembnejša industrijska aglomeracija v Evropi, vanjo spadajo območja ob rekah Ren, Ruhr, Lippe, od Hamma na V do Moersa na Z, 4400 km2, 5,5 mln. preb., 1250 preb./km2. Razvilo se je v 19. st. zaradi bogatih nahajališč rjavega premoga, čeprav so premog tam kopali že v srednjem veku (dnevni kop); poleg premogovništva nagel razvoj železarstva (Krupp, Mannesmann, Thyssen). Sprva je bilo središče predelave železove rude v Renskem skrilavem hribovju (železova ruda, les, vodna energija), v pokrajini Siegerland, Bergisches Land in Sauerland; ko je črni premog spodrinil (lesno) oglje, so železovo rudo začeli predelovati v bližini premogovnikov v Porurju; posebej v 20. st. nagel razvoj energetike in kemijska industrija. Premogovniki so zdaj popolnoma mehanizirani (kar 99 % obratov). Čedalje manjša poraba in konkurenca cenenega ameriškega premoga sta vzrok za zapiranje ali združevanje kopov (1938 še 154, 1990 le 22); poleg jeklarstva razvita še predelovalna industrija (kemijska, avtomobilska). Porurje ima izredno ugodno prometno lego. Razdeljeno je na pet območij: Ruhr, predvsem opuščeni kopi; Hellweg, premogovništvo, železarstvo; južni in severni Ems, premogovništvo, železarstvo, jeklarstvo, kemijska industrija; Lippe, industrija, deloma kmetijstvo; na prvih dveh območjih so stara mesta, kulturna in gospodarska središča, kot so Bochum, Dortmund, Duisburg, Essen, Mülheim, Wattenscheid, na drugih treh območjih predvsem delavska naselja, nastala iz nekdanjih vaških jeder (Hamborn, Oberhausen, Gelsenkirchen, Wanne-Eickel, Herne, Castrop-Rauxel, Bottrop).
Dostopnost