zakon o davčnem postopku (kratica ZDavP), sprejet 1996, veljati začel 1.1.1997; določa postopek, po katerem ravna davčni organ, kadar v davčnih in drugih stvareh odloča o obveznih dajatvah in pravicah posameznikov in pravnih oseb ter drugih strank. Ta zakon morajo uporabljati tudi državni in drugi organi, kadar so na podlagi posebnih predpisov dolžni uporabljati ZDavP. V davčnem postopku na prvi stopnji odločajo davčni uradi in Posebni davčni urad Davčne uprave RS, na drugi stopnji pa Glavni davčni urad Davčne uprave RS. ZdavP je razdeljen na splošni in posebni del. V splošnem delu so zajete splošne določbe davčnega postopka kot posebnega upravnega postopka, ki se uporabljajo pri vseh davčnih postopkih, ne glede na to, v zvezi s plačilom katerega davka je davčni postopek uveden. V posebnem delu pa so zajete posebnosti odmere in plačevanja posameznih vrst davkov, npr. dohodnine, davka na promet z nepremičninami, davka na premoženje, davka na porabo itd. Nov zakon, ki velja od 1.5.2005 (ZDavP-1), ureja organizacijo davčnega postopka, pravice in obveznosti zavezancev za davek, državnih in drugih organov ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov ter izvajanje mednarodnega sodelovanja na področju pobiranja davkov.
Dostopnost