Beljak (Villach [fílah]), mesto v Avstriji, drugo največje v zvezni deželi Koroška, ob vznožju Dobrača (1325 m), ob Dravi, blizu izliva Zilje vanjo, v osrednjem delu jezerske pokrajine na avstrijskem Koroškem, 57.000 preb. (ok. 350 Slovencev); več zanimivih cerkva, mdr. gotska župnijska cerkev z rokokojskim oltarjem in renesančnimi nagrobniki, lepo ohranjene renesančne in baročne meščanske hiše; prometno vozlišče, križišče turske in južne avtoceste, velika ranžirna postaja; upravno, šolsko in gospodarsko središče; kongresno, turistično pomembno mesto, že od rimske dobe zdravilišče Beljaške toplice (Warmbad Villach) z zdravilnimi termalnimi izviri; središče visoke tehnologije (Siemensov razvojni center, proizvodnja polprevodnikov), kovinskopredelovalna, kemijska, lesna, živilska industrija.

Zgodovina: od 1060 sejem, mitnica in pomembna kovnica denarja, od 11. st. do 1759 pod oblastjo škofov iz Bamberga; delež slovenskih prebivalcev v mestu je upadal predvsem po dobraškem potresu 1348 in se je bolj ohranil le v jv. predmestjih; 1944–45 v zavezniških letalskih bombardiranjih uničenih ali poškodovanih 90 % stavb.

Sorodna gesla: Baško jezero | Beljaška ravan | Koroška | Marija na Zilji | Zilja


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek