električna polarizacija, pojav v dielektričnih (dielektrik) snoveh, ko so v zunanjem električnem polju. Pri električni polarizaciji se zaradi privlaka električnega polja razmakneta težišči negativnega (elektronske lupine) in pozitivnega (atomsko jedro) naboja. V snovi nastanejo električni dipoli z osjo v smeri silnic polja. Snov je v notranjosti zaradi medsebojnega vpliva posameznih dipolov nevtralna, nastane pa električni naboj na površini. Orientacijska polarizacija nastopa v snovi s polarnimi (sprva neurejenimi) molekulami, ki se pod vplivom električnega polja urejajo (npr. voda). V nekaterih snoveh ostane polarizacija tudi po izključitvi električnega polja. Polarizacija je sorazmerna s susceptibilnostjo snovi in električno poljsko jakostjo. Nekateri kristali (npr. kremen, turmalin) se polarizirajo zaradi mehanske deformacije – brez električnega polja (piezoelektričnost).