Radgona (Bad Radkersburg [∼ rádkersburg-]), mesto v Avstriji, na skrajnem JV zvezne dežele Štajerska, ob Muri, ob avstrijsko-slovenski meji, 1800 preb.; zdravilni vrelci; ohranjena zgodovinska podoba: mestno obzidje s stolpi, dve cerkvi iz 14. st., renesančne in baročne stavbe. Radgona v 12. st. omenjena kot naselje (na otoku med dvema rokavoma Mure) ob cesti pod starim gradom; 1211 Rategoyspurch; mestne pravice je dobila konec 13. st. Bila je pomembna postojanka za obrambo meje pred Madžari in Turki; zaradi tržnih privilegijev (zlasti v vinski trgovini) je postala gospodarsko središče za Pomurje; 1885 železniška povezava s Špiljem in 1890 z Ljutomerom. 1910 je bilo v Radgoni 21 % slovenskih prebivalcev; maja 1918 upor slovenskih vojakov; po koncu prve svetovne vojne so Radgono zasedle in obranile slovenske enote, s saintgermainsko mirovno pogodbo pa je bilo mesto po reki Muri razdeljeno na dva dela (Gornja Radgona). V vaseh Radgonskega kota (trikotnika) na avstrijski strani slovensko-avstrijske meje še živi slovensko prebivalstvo. Oblasti mu ne priznavajo vseh manjšinskih pravic, sicer določenih s 7. členom avstrijske državne pogodbe.
Dostopnost