hibrid [latinsko],
1. kmetijstvo: bastard, vrstni križanec; vzgoja hibridov je poseben postopek vzreje živali (predvsem pri prašičih, perutnini) in vzgoje rastlin (npr. koruza); med seboj križajo genetsko razl. linije. Rezultat je hibrid, pri katerem se učinek heteroze najbolj ustrezno izrazi. Vzgoja hibridov je postala tako zapletena, da jo lahko izvajajo le posebne ustanove. Križanci med dvema vrstama živali (npr. med tigrom in levom) so običajno neplodni, npr. mule. Pri hibridih (F1-hibridi) so dobro izražene lastnosti, zaradi katerih so jih vzgojili (rodnost, prirast, zdravje idr.); ker njihove lastnosti niso dedne, jih je treba iz generacije v generacijo vedno znova vzgojiti s križanjem osebkov z izhodnimi lastnostmi.

Sorodna gesla: dvojni hibrid | F1-hibridi | heteroza | mula | nesnice | žlahtnjenje rastlin in živali
2. tehnika: označitev za kombinacijo načelno različno delujočih delnih agregatov, npr. hibridni pogon pri raketah: trdno gorivo s tekočim oksidatorjem. Za motorna vozila preskušajo hibridni motor, sestavljen iz elektromotorja (z akumulatorjem), ki lahko deluje kot generator, in konvencionalnega motorja. Za vožnjo zunaj naselij in za polnjenje akumulatorja je namenjen motor z notranjim zgorevanjem, za vožnjo v mestu pa samo elektromotor.

Sorodna gesla: električni avtomobil | zavora


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek