postmoderna, 1. arhitektura:1977 v knjigi Charlesa Jencksa Jezik postmoderne arhitekture (Language of Post-Modern Architecture, 1975) uporabljen izraz za nove tokove v graditvi in prizadevanjih arhitektov, da bi funkcionalizem moderne (predstavnik npr. Bauhaus) nadomestili igrivo obravnavanje gradbenih oblik, citati iz zgodovine arhitekture in eklekticizem (slogovna mešanica). Postmoderna pomeni torej arhitekturo, ki presega funkcionalnost, ki v svoji raznolikosti spodbuja domišljijo (Heinrich Klotz: »fikcija namesto funkcije«) in govori o svoji namembnosti in historični določenosti (narativna arhitektura). Oznaka postmoderne danes združuje raznolike tokove. Ta pluralizem se jasno razlikuje od poenotujočih teženj pozne moderne in ne dopušča enotne definicije sloga.
Sorodna gesla: ameriška umetnost | Bauhaus | Grassi, Giorgio | Graves, Michael | Guedes, Joaquim | moderna umetnost | post- | postkolonialna kritika | Ravnikar, Vojteh2. filozofija:duhovnozgodovinski pojem, ki se je uveljavil v povezavi s pojmom moderna; označuje obdobje, ki sledi moderni. Po nekaterih avtorjih že po 1875, po drugih po koncu 60. let 20. st. V začetku 80. let začeta razprava o postmoderni se je sprevrgla v kritiko sodobne družbe ter razsvetljenskih prizadevanj moderne (predvsem ideje o napredku in družbeni utopiji). Številni komentatorji menijo, da so za to obdobje značilni decentralizacija subjekta, razpršenost pomena, rizom itd., hkrati pa vračanje k tradiciji in zavračanje novega. O filozofskih vprašanjih postmoderne so pisali domala vsi sodobni filozofi, predvsem J.-F. Lyotard, J. Habermas, G. Deleuze in Felix Guattari, Fredric Jameson, Jean Baudrillard, Gianni Vattimo; v Sloveniji predvsem A. Debeljak, T. Hribar in J. Kos.
Dostopnost