Novo mesto, mesto v Sloveniji, v z. delu Krške kotline, na obeh bregovih Krke, ob njenem izrazitem okljuku, med Gorjanci na J, Raduljskim hribovjem na S, Kočevskim Rogom na Z, na V se nižji razgiban svet spušča v ravnico Krškega polja, 180–220 m nad morjem, 22.415 preb.; gospodarsko, zaposlitveno, upravno, oskrbovalno, izobraževalno, zdravstveno, kulturno, športno središče Dolenjske. Kapiteljska župnijska cerkev sv. Nikolaja z ladjo predhodnice iz druge polovice 14. st., barokizirana 1621, prezbiterij in kripta po 1500, oprema iz časa po požaru 1576, v velikem oltarju Tintorettova Apoteoza sv. Nikolaja s sv. Mohorjem in Fortunatom (ok. 1582), slike za stranske oltarje (1733) je izdelal V. J. Metzinger, korne klopi z intarzijami apostolov iz 1738, rastlinske motive v prezbiteriju je naslikal M. Koželj (1901); proštija (jedro konec 15. st., barokizirana 1623); frančiškanski samostan (po 1470, barokiziran po požaru 1664, razširjen 1723), samostanska cerkev (do 1478), sklepniki so delo kamniške kamnoseške delavnice, barokizirana po 1664 in v začetku 18. st., fasada pozneje regotizirana (1866, G. B. Pascoli), postavljen veliki oltar (1885, F. Toman), poslikana prezbiterij (1885/86, S. Ogrin) in ladja (1902, M. Koželj); kapiteljska kašča (1432); nekdanja Križatija (druga polovica 16. st.); glavni trg, sklenjeno pozidan v drugi polovici 16. st., enonadstropne trgovsko-obrtniške stavbe z arkadami proti trgu in na dvoriščih; grad Grm (16. st.), v stolpni sobi stropne štukature in slike (70. leta 17. st.), pred gradom kip Sejalec (1958, T. Kos); v bližini mavzolej rodbine Mordax (1675) s kapelo Božjega groba.
Zgodovina: eno najpomembnejših arheoloških najdišč v Sloveniji; območje poseljeno že v pozni bronasti dobi (grobišči na Mestnih njivah in v Bršljinu), v halštatski in latenski dobi (grobišči na Kapiteljskih in Znančevih njivah) ter v antiki (nekropola Beletov vrt). Po bogastvu prednjačijo najdbe v gomilah iz železne dobe (7.–4. st. pr. n. š.; nakit, orožje, keramika, zlasti bronasto posodje). Avstrijski vojvoda Rudolf IV. je kraju podelil mestne pravice 1365; po sebi ga je imenoval Rudolfswerth; nemškemu imenu se je kmalu pridružilo ime Novo mesto (prvič zapisano 1419). Mesto je bilo v 15. in 16. st. oporišče za obrambo pred turškimi vpadi, živelo je od trgovine med Ogrsko in Italijo, k razvoju pa so veliko prispevale cerkvene ustanove (kolegiatni kapitelj, frančiškani, kapucini); 1746 so frančiškani ustanovili gimnazijo, 1748 pa je mesto dobilo kresijo in postalo upravno in kulturno središče Dolenjske. 1865 je bila ustanovljena Narodna čitalnica, 1875 prvi Narodni dom v Sloveniji; 1886 se je na bližnji grad Grm preselila kmetijska šola; 1894 je bila ustanovljena moška, 1904 pa ženska bolnišnica. Za vzpon Novega mesta konec 19. st. je pomembna zgraditev železnice (1894). Po drugi svetovni vojni industrializacija: tekstilna, elektroindustrija, kemijska, farmacevtska (Krka, d. d.) in avtomobilska (Revoz d. d.) industrija ter gradbeništvo; širitev, priključitev številnih prej samostojnih okoliških naselij. Glasbena šola, več srednjih šol, gimnazija, nekateri oddelki visokih šol; številne kulturne idr. ustanove, Dolenjski muzej, Zgodovinski arhiv, Dolenjska galerija, Študijski knjižnici Mirana Jarca, Dolenjski list, radio.
Dostopnost