implozija [latinsko], hitra (trenutna) porušitev votlega telesa, kadar je zunanji tlak znatno višji od notranjega. Če stene ne zdržijo tlačne razlike, začne v telo z veliko hitrostjo vdirati okoliška snov (npr. voda, zrak). Zunanji in notranji tlak se najprej izenačita, nato pa zaradi inercije mase vdirajoče snovi notranji tlak preseže zunanjega. Če v telo v dovolj kratkem času vdre dovolj okoliške snovi, notranji tlak toliko naraste, da zaradi implozije poškodovano telo še eksplodira (eksplozija). Tako se npr. razleti žarnica ali televizijski ekran: v obeh vlada vakuum, na njegovo mesto pa po razbitju stene hipoma priteče zrak. Nevarnost implozije obstaja pri podmornicah, ki se potopijo pregloboko. Če stena ne zdrži hidrostatičnega tlaka vode, se hitro poruši. Implozija se pojavi tudi po eksploziji močnih bomb, ki sprva odrine zrak od središča eksplozije. Pri tem nastane podtlak, ki ga odrinjeni zrak čez čas spet napolni. Proces se lahko nekajkrat ponovi.