Termania - Veliki splošni leksikon

Namibija (uradno ime Republic of Namibia, Republika Namibija), nekdaj Jugozahodna Afrika, država na JZ afriške celine (v zaledju Atlantskega oceana). Meji z Angolo, Zambijo, Bocvano in Južno Afriko.

časovni pas	srednjeevropski čas + 1 ura
površina	824.292 km2, S–J 1300 km, V–Z 1450 km
prebivalstvo	1,7 mln., 2 preb./km2, letna rast 2,7 %, življenjska doba 60 let
glavno mesto	Windhoek, 220.000 preb., 1700 m nad morjem, v gorovju Auas, v osrčju države
upravna razdelitev	13 okrožij
članstvo v organizacijah	OZN (od 1990), Britanska skupnost narodov, AU, GATT, AKP, SADC
uradni jezik	angleški; kot sporazumevalni jeziki tudi jeziki različni bantujsko-kojsanski jeziki
denarna enota	dolar (oznaka NAD)

Naravne razmere
Vzdolž obale Atlantskega oceana se med mejnima rekama Cunene na S in Oranje na J razteza do 120 km široka peščena in kamnita puščava Namib; po njej je mlada država tudi dobila ime. V notranjosti se strmo vzpenja 1000–1800 m visoko višavje (od S proti J Ovamboland, Damaraland in Namaland). Posamezni osamelci in gorske verige se vzpenjajo več kot 2000 m visoko; najvišja vzpetina v državi je 2606 m visoki Brandberg (s slikami na kamnih) na območju robnega gorovja. Proti S se višavje spušča v zaslanjeni pokrajini brez rečnega odtoka v okolici Etoške kotanje, proti V pa v polpuščavsko kotlino Kalahari. Na skrajnem SV, kjer teče mejna reka Okavango, se nadaljuje proti V ozek, 450 km dolg Caprivijev pas; s tem sega Namibija prav do reke Zambezi. Razen omenjenih mejnih rek, imajo vse reke v notranjosti (Swakop, Nossob, Auob, Fish idr.) vodo le občasno, samo nekaj tednov v letu. Podnebje je v notranjosti dokaj vroče, ob obali pa precej hladnejše; značilna so velika dnevna nihanja temperature. Povprečne mesečne temperature v puščavi Namib 12–18 °C, v notranjosti 13–27 °C. Ob obali pade le redkokje več kot 10 mm, v osrednjem delu višavja 300–400 mm, na skrajnem SV pa 600 mm. Značilno je, da izrazito sušnim letom sledijo izrazito namočena, tako da reke med močnim deževjem tudi poplavljajo. Travne stepe na S in V v osrednjem delu prehajajo v redke trnove gozdove ter v polpuščavsko pokrajino z grmičevjem, ob obali pa v pravo puščavo. V Namibiji je več naravnih in živalskih rezervatov; med njimi je najbolj znan živalski rezervat Etoša (Etosha Game Reserve).

Prebivalstvo
Namibija sodi med najredkeje poseljene afriške države; puščava Namib je skoraj nenaseljena. Po številu prevladujejo pripadniki bantujskih ljudstev. Najpomembnejše skupine so Ambi oz. Ovambi (ok. 50 %), Okavangi (9 %), Hereri (8 %) in vzhodni Kaprivijci (4 %), katerih območja so v s. delu države. Od prvotnega prebivalstva tam živijo Bergdami ali Damari (8 %) v srednji Namibiji, Nami (5 %) iz skupine Kojkojnov (Hotentotov) pa živijo predvsem na J in V. Tam živijo tudi razl. skupine Grmičarjev, vendar le še manjši del živi tradicionalno življenje lovcev in nabiralcev. Med skupine mešanega prebivalstva sodijo potomci Burov in Hotentotov ter »Kleurlingi«, prispeli iz Kaplandije. Belega prebivalstva je le še ok. 6 % (1970 še 11 %), največ v osrčju države in j. delih; po svojem maternem jeziku je 60 % belcev burskega, 25 % nemškega in 15 % anglosaškega rodu. Prevladuje krščanska veroizpoved (predvsem luteranstvo); med nebelci so še vedno močno razširjena animistična verstva. Obvezno izobraževanje za otroke do 16. leta starosti (delež nepismenih je 30 %). Sedež univerze je v Windhoeku; podružnice v Ovambu, Kavangu in Capriviju.

Državna ureditev
Marca 1990 sprejeta ustava republike predvideva večstrankarski sistem. Predsednik države ima izvršilno oblast in je vrhovni poveljnik oboroženih sil; izvoljen je lahko največ dvakrat (po pet let). Zakonodajno telo je narodna skupščina z 72, prav tako za pet let izvoljenimi poslanci. Drugi dom, narodni svet, ima 26 sedežev.

Gospodarstvo
Največ ljudi še vedno zaposluje kmetijstvo; kmetijstvo je razpeto med velikimi, tržno usmerjenimi kmetijami belcev (z več kot 70 % vseh kmetijskih zemljišč), in tradicionalnimi majhnimi kmetijami črnskega prebivalstva, naravnanimi predvsem v pridelavo za domače potrebe. Prevladuje izvozno usmerjena živinoreja (govedoreja in ovčereja, ovčereja za karakulsko krzno in volno). Najpomembnejše poljedelsko (koruza, proso, arašidi, krmne rastline) območje je na bolj namočenem S države in na posameznih območjih, na katerih je mogoče namakanje. Večji del zelenjave morajo uvoziti.
Najpomembnejši med sicer raznovrstnimi surovinami so diamanti, uranova (posebej pri kraju Swakopmund), bakrova, svinčeva, cinkova in kositrova ruda; te sestavljajo do 75 % vrednosti celotnega izvoza. Med industrijskimi podjetji prevladujejo mali in srednje veliki obrati živilske, lesne, kovinskopredelovalne in strojne zvrsti, delajo predvsem za notranje tržišče. Izkopavanje diamantov, ki se je začelo v 90. letih 20. st. je močno izboljšalo gospodarsko stanje.
Prometno omrežje je razmeroma dobro. Glavna železniška proga vodi od mesta Upington ob reki Oranje v Južni Afriki proti S, in sicer skozi mesta Keetmanshoop in Windhoek do mesta Tsumeb na S. Odcepi se več krakov; dva vodita v pristanišči Lüderitz in Walvisbaai, edinemu pristanišču v državi, primernemu za pristajanje velikih ladij. Dolgoročno naj bi se promet preusmeril s tirov tudi na ceste in ladje. Mednarodno letališče je pri glavnem mestu Windhoek. Med turisti prevladujejo raziskovalci, pustolovci in udeleženci safarijev; za množičen turizem je Namibija zaradi pomanjkljive infrastrukture manj primerna.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001)	3,0 mlr. USD, 1790 USD na prebivalca
delež po panogah (2000, ocena)	kmetijstvo 11 %, industrija 28 %, storitvene dejavnosti 61 %
uvoz (2001, ocena)	1,71 mlr. USD
izvoz (2001, ocena)	1,58 mlr. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena)	217 mln. USD

Zgodovina
Ko so se konec 15. st. ob obali zasidrali Portugalci, so deželo naseljevali Damari in Grmičarji. V 16. st. so s S prispeli Ovambi, Hereri in Nami. 1883 je od Namov bremenski trgovec A. Lüderitz dobil zaliv Angra Pequena, Namibija pa je bila že leto pozneje razglašena za nemško skrbniško ozemlje (brez Walvisbaaija, ker ga je zasedla Velika Britanija). Nemški kolonialni oblasti je črnsko prebivalstvo ves čas nasprotovalo. Odpori so 1904–08 prerasli v splošno vojno Hererov in Namov. V njej sta bili obe ljudstvi skoraj povsem iztrebljeni. Nemška uprava je vzpostavila kolonialno gospodarsko in socialno oblast z razlaščanjem domorodcev in uvedbo politike apartheida. Po prvi svetovni vojni je od Društva narodov prevzela skrbništvo nad Namibijo takratna Južnoafriška unija. Njena naloga je bila deželi sčasoma zagotoviti neodvisnost, vendar jo je kmalu priključila kot svojo peto provinco. Po ustavi iz 1925 večinsko črnsko prebivalstvo ni imelo nikakršne pravice odločati. Politika apartheida se je razvila do popolnosti. Afričani so dobili »samoupravo« v rezervatih po zgledu bantustanov. Temu se je upiralo gibanje SWAPO, od 1960 nenasilno, po 1966 pa z orožjem. Južna Afrika je svoj skrbniški mandat končala še isto leto, nato pa je bila sprejeta odredba o ustanovitvi Sveta OZN za Namibijo. Ta ukrep je 1968 potrdil Varnostni svet OZN, 1971 pa tudi mednarodno razsodišče. 1973 so kot edinega pravega zastopnika ljudstev Namibije priznali gibanje SWAPO. Nato so propadla obsežna prizadevanja Južne Afrike, da bi namibijski spor rešila v svoj prid (konferenca 1976, volitve 1978 brez udeležbe gibanja SWAPO). V povezavi z umikom kubanskih čet iz Angole se je konec 1988 začel tudi postopen umik južnoafriške vojske iz Namibije. Novembra 1989 je bila sklicana ustavodajna skupščina in kot datum začetka neodvisnosti razglasila 21.3.1990. V narodni skupščini je dobilo večino gibanje SWAPO. Prvi predsednik države je postal voditelj gibanja S. Nujoma; opozicijo je vodil D. Mudge. Na regionalnih in komunalnih volitvah konec 1992 je večino dobil SWAPO in si tako v drugem domu parlamenta – obstaja od začetka 1993 – zagotovil dvotretjinsko večino. Volitev so se udeležili tudi prebivalci Walvisbaaija. Nekdanja južnoafriška eksklava sodi od marca 1994 k ozemlju Namibije. Z uvedbo lastne denarne enote konec 1993 se je poskušala Namibija osvoboditi tesne gospodarske navezanosti na nekdanjo kolonialno silo Južno Afriko. Nujonma in SWAPO so ponovno zmagali 1999, istega leta nemiri v provinci Caprivi, ki se hoče osamosvojiti.

Sorodna gesla: bantustan | Bergdami | Caprivijev pas | Damaraland | Etoška kotanja | Jugozahodna Afrika | južna Afrika | Kafrija | Kalahari | Karasberge | Mudge, Dirk | Namaland | Namib | Nujoma, Sam | Okavangi | Ovamboland | SWAPO | Waterberg | Windhoek

Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek