eksistenca [latinsko], temeljni filozofski pojem z razl. pomeni: 1. navzočnost, obstoj, danost stvari nasproti bistvu (esenci); razlikovanje med eksistenco in bistvom je pojmovno nujno, ker kajstvo neke stvari še ne vsebuje njenega obstoja, njenega dejanstva (kontingenca); 2. v filozofiji eksistence je eksistenca način človekove tubiti (izhodišča za ta pomen so že pri F. W. J. von Schellingu in S. Kierkegaardu). Za M. Heideggerja je eksistenca bistvo opredeljujoča človekova »drža« v resnici biti v nasprotju z golo navzočnostjo ne-človeških stvari. Odtod je izpeljan pridevnik eksistencialen kot opredelitev vseh človekovih dejanj. Zunaj filozofije eksistenca pomeni materialno osnovo za življenje, tudi možnost zaslužka.
Dostopnost