• Išči po:
Surinam (uradno ime Republiek van Suriname, Republika Surinam), država v s. delu Južne Amerike, ob obali Atlantskega oceana, med Gvajano in Francosko Gvajano.

časovni pas srednjeevropski čas – 4,5 ure
površina 163.265 km2, S–J 450 km, V–Z 400 km
prebivalstvo 415.000, 3 preb./km2, letna rast 0,3 %, življenjska doba 71 let
glavno mesto Paramaribo, 220.000 preb., ob lijakastem izlivu reke Surinam v Atlantski ocean, na SV države
upravna razdelitev 9 okrožij in območje glavnega mesta
članstvo v organizacijah OZN (od 1975), OAS, SELA, Amazonski sporazum, AKP, OIC
uradni jezik nizozemski; pogovorni jeziki so še mešani jezik sranan tongo, hindustanski in javanski; sporazumevalni jezik tudi angleščina
denarna enota surinamski dolar (oznaka SRD)


Naravne razmere
Država, ki leži v osrednjem delu Gvajane, se deli na močvirno obalno ravnino z nasipi in Gvajansko višavje v notranjosti (najvišji vrh Juliana Top, 1230 m). Največja reka je Surinam, po kateri je država dobila ime, tako kot druge reke teče proti severu. Podnebje je vlažno in vroče tropsko, nekoliko ga blažijo pasatni vetrovi. Povprečna letna temperatura je ok. 27 °C, letna količina padavin narašča od 1500 mm na obali do 2500 mm na gorskih pobočjih. Ponekod na obali rastejo mangrove, ki prehajajo v savane, te pa kmalu v tropski deževni gozd, ki pokriva več kot 80 % površine.

Prebivalstvo
Tretjina prebivalcev je kreolov (mešanci), tretjina Indijcev, ok. 15 % Indonezijcev (večinoma Javanci), 3 % Kitajcev in 2 % Evropejcev (predvsem Nizozemci). V notranjosti živijo črnci (t. i. bušnegerji), potomci pobeglih sužnjev ter prvotnih indijanskih ljudstev (Oajani, Triji). Po verski pripadnosti so približno enako zastopani katoličani, protestanti, hindujci in muslimani. Ok. 5 % prebivalcev je nepismenih. Edina univerza je v glavnem mestu Paramaribo.

Državna ureditev
Po novi, na referendumu sprejeti ustavi iz 1987 je Surinam predsedniška republika. Predsednika države izvolijo za pet let v parlamentu (narodni skupščini), ki šteje 51 poslancev; podpredsednik je hkrati tudi predsednik vlade. Z državnim udarom je decembra 1990 vojska ponovno prevzela vso oblast (tako kot 1980–88). Po novih volitvah (1991) je bil 1992 znova razrešen vojaški svet.

Gospodarstvo
Gospodarska osnova Surinama so bogata nahajališča boksita (eden največjih proizvajalcev na svetu) in na njem temelječa industrija aluminija. Boksit, ki pomeni skupaj z glinico in aluminijem največji del izvoza, izkoriščajo izključno severnoameriške družbe. Kmetijstvo je omejeno na obalno ravnino; mdr. pridelujejo riž, sladkorni trst, južno sadje in banane. Ribištvo predvsem ob obali. Poleg obratov za dodelavo in predelavo boksita le še manjše obrtne delavnice. Prometno omrežje je večinoma omejeno na obalno ravnino; v notranjosti promet poteka po rekah; mednarodno letališče Zanderij pri Paramaribu.

podatki o gospodarstvu
BDP (2001) 805 mln. USD, 1940 USD na prebivalca
delež po panogah (1998, ocena) kmetijstvo 13 %, industrija 22 %, storitvene dejavnosti 65 %
uvoz (1999) 525 mln. USD
izvoz (2000) 399 mln. USD
zadolženost v tujini (2000, ocena) 512 mln. USD


Zgodovina
Obalo današnjega Surinama je konec 15. st. odkril Kolumb. Sredi 17. st. so ozemlje zasedli Angleži in ga 1667 odstopili Nizozemski v zameno za Novi Amsterdam (New York). 1815 je dokončno pripadel Nizozemski; kot Nizozemska Gvajana je 1954 postal enakopraven sestavni del kraljevine z notranjo avtonomijo, od 25.11.1975 neodvisen. 1980–88 vojaška vladavina generala Desija Bouterseja. Konec 1990 so z vojaškim udarom strmoglavili civilnega predsednika države Ramsewaka Shankarja. Maja 1991 je bil za predsednika države izvoljen Ronald Venetiaan; septembra 1996 ga je na predsedniških volitvah premagal Jules Wijdenbosch, kandidat Narodnodemokratske stranke. Maja 1999 protesti zaradi gospodarskih razmer in na volitvah 2000 je zmagal Venetiaan. Istega leta so uredili pomorsko mejo z Gvajano, o pomorski meji z Brazilijo pa se še niso sporazumeli. Januarja 2004 so surinamski gulden (gejlder, oznaka SRG) zamenjal s surinamskim dolarjem.

Sorodna gesla: bušnegerji | Gvajana | Paramaribo


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek