gregorijanska reforma, reformno gibanje v Cerkvi, ki se je začelo v času papeža Gregorja VII.; njen cilj je bil uveljavljanje samostojnosti Cerkve, ki sta jo ogrožala bizantinski cezaropapizem in z. otonska politika kraljevskega duhovništva. Naperjena je proti simoniji, laični investituri, tj. praksi, da svetna oblast postavlja škofe. Investiturni boj je prinesel prelom s tradicionalno povezanostjo Cerkve z državo ter za Cerkev pomeni načelno svobodo cerkvene službe in imenovanja škofov.
Dostopnost