žlahtni plini, plinasti kemijski elementi helij (He), neon (Ne), argon (Ar), kripton (Kr), ksenon (Xe), radon (Rn); dolgo je veljalo, da se ne spajajo oz. ne tvorijo kemijskih vezi z drugimi elementi (atom); pravimo, da imajo valenco nič. 1962 so bile prvič opisane spojine žlahtnih plinov; v teh so žlahtni plini dvo-, štiri-, šest- in osemvalentni; najbolj znani so fluoridi ksenona (XeF2, XeF4 in XeF6). Za določanje žlahtnih plinov uporabljajo fizikalne metode.

Fizikalne količine žlahtnih plinov (pri standardnih pogojih)

gostota tališče vrelišče
g/l °C °C
helij 0,1785 –272,1 –268,6
neon 0,9 –248,67 –246,0
argon 1,7837 –189,2 –185,7
kripton 3,736 –156,6 –152,3
ksenon 5,887 –111,9 –107,1
radon 9,73 –71 –61,8
za primerjavo
zrak 1,293 –194,4


Sorodna gesla: argon | atom | helij | idealni plin | inertni materiali | kemijska vez | kemijski elementi | ksenon | litrska teža | lupinski model | magična števila | neon | Ramsay, sir William | spektralna analiza | svetilka na žlahtni plin | zaščitni plini


Vir: Veliki splošni leksikon - DZS d.d.

Komentiraj slovarski sestavek